 |
RE: Avgustovke, kje ste
7.10.2005 21:27:47
|
|
|
|
violinski
|
HEEEEEJ!!!!!!!
Evo naju! Me je že Tia prehitela, je napisala da sva doma. A vam nekaj povem? NAJLEPŠE JE BITI DOMA!!!
Zdaj samo še Lano čakam, da mi jo jutri domov pripeljejo, ker je ta teden preživela pri mojih starših. Jo vsi trije že moooočno pogrešamo.
Kje naj začnem? Najprej sem se prebila preko vseh vaših odgovorov, dvomov in izkušenj in lahko rečem, če bi bila v teh desetih dneh doma, bi vam pisala vse te stvari, kot se jih pisale same: kako se Aljoša smeje, pogovarja z mano po dojenju, kako je odkril, da so živalice na vrtiljaku njegove prijateljice, kako kakšno noč spi po 4, 5 ur, kakšno noč bi pa jedel na dve, kako je odkril, da roke krasno pašejo v usta, še posebej palček, kako je iznašel, da brez dude ne more več zaspati, kako so moje dojke včasih tako polne, da se mu po par sekundah vlečenja še vedno zaleti, ker ne folga požirat, kako se pridno redi in ima že skoraj 6 kil (5965g).... Vse to se nama je dogajalo, ampak v enem čisto drugem svetu, tam, kjer nikomur ne priželim da bi preživel tudi dan svojega življenja. Vmes je bil še na UZ žolčnika in jeter, na rentgenu pljuč, ki smo ga morali dvakrat ponoviti, ker se je tehnik bal spustiti dosti žarkov skozenj, ker je tako majhen, da se je bal, da ga bo prežgal, pol pa slike niso ratale..... Ampak sedaj je načeloma tudi tega konec.
Čisto na kratko: Kawasakijeva bolezen je ena avtoimuna bolezen, se pravi, da nastane sama od sebe, ni nalezljiva in dejansko ne vedo še, od česa pride. Ima en kup enih simptomov. Ker jih Aljoša ni kazal niti pol tega, so ga celo punktirali in testirali možgansko tekočino (ki je BTW bila pozitivna oz. patološka) - nekaj je torej kazalo na to bolezen in nekako tudi ne. Zato si je zdravnica v ponedeljek vzela čas, nama z možem (ki je bil vse popoldneve pri meni, saj so tam obiski lahko od 11:30 do 19:00) vse natančno razložila. Nazadnje sva se le morala midva sama odločiti, če zdravimo ali ne. Dejansko je odtehtalo to, da če bolezen zdravimo in je v resnici sploh ni, je manj škode, kot če je ne zdravimo in je. Posledica Kawasakija so namreč vnetja venčnih žil, vnetja aorte okrog srca in anevrizme.
Zato smo v torek začeli z dovajanjem imunoglobulinov G v to malo dvomesečno telesce (Aljoša je praznoval 2 meseca na infekcijski). Teklo je ene 16 ur vsega skupaj. 220ml + nekaj fiziološke raztopine za splakovanje žil in še Ranital, ker se terapija nadaljuje z Aspirinom, Ranital pa ščiti želodček. Potem je sledilo 2 dni Aspirina po 100mg vsake 6 ur do danes zjutraj. Od danes naprej pa naslednjih 6-8 tednov pa samo 15mg Aspirina vsakih 12 ur. Pa vmes še en UZ srca. Zdaj ALjoša spi. Ves dan smo ga mučili, vsakokrat ko je zaspal, ga je kdo prišel pogledat - ali zdravnik ali sestra in se sploh ni naspal, zato je pa rej tako hudo jokal, da me je kar pobiralo od sočutja....
Pejmo na lepše debate: kdo je že vprašal, do kdaj podiramo kupčke? Jessy, ne? Kot si sama že ugotavljala, dokler ne sedijo sami. Tisti, ki imajo manj krčev, ni treba, da vztrajajo tako dolgo, že polsedeči položaji zadostujejo.
Pregled kolkov imamo šele novembra, zato bomo do takrat široko povijali, večinoma samo ponoči, če kam gremo tudi preko dneva, ko smo doma, pa ga raje pustim prostega, da brca, kolikor hoče. V bolnici ga nisem široko povijala, ker so ga petkrat na dan vsi odvijali, ko so ga hoteli gledat, pa se mi je zdelo 'uzalud'.
Kapljic D3 v porodnišnici nisem dajala, ker sem jih pozabila doma, potem sem si pa tudi rekla, da jih bom začela spet, ko se bomo vrnili domov, se pravi, jutri  . Tia, tista ženska, ki ti je rekla, da njen otrok ko ima krče samo menca roke sigurno še ni videla otroka s krči. Kapljice AD3 pa ne dodajamo zaradi 'krivih nog', ampak zaradi preprečevanja rahitisa. Kolegica, ki dela v posvetovalnici je rekla, da imajo zadnja leta vse preveč primerov rahitisa, ki nastane zaradi pomanjkanja D vitamina. Otroci, ki niso samo dojeni ampak so 'zalivani' (se jim dodaja ali hrani s prilagojenim mlekom) dobijo dovolj tega vitamina skozi prilagojeno mleko. V materinem mleku ga pa ni.
Spet sem bila dolga, ampak sem morala pozdravit svojo abstinenčno krizo. Imam še ful stvari za povedat, ampak jih bom enkrat prihodnji teden, da vam ne bo dolgčas 
Imejte lep vikend, naj vam sije sonce, če ne zunaj, pa v srčkih!!!!
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Upam, da bo sedaj vse v redu, da bo tako, kot pravijo - slab začetek, dober konec in da mu bo v življenju lepo postlano. 
. 
me je stiskalo, ko sem brala, kaj vse je dal skozi tvoj Aljoša! Še dobro, da je imel mamico zraven, da si ga lahko tolažila! 
Važno pa je, da ste našli neko rešitev! 
. Zdaj se pa že razlikujejo, v prvem mesecu , so se mi zdeli vsi podobni, zdaj je pa že razlika. Ja naša je zelo velika, prava mala babnica. Je že toliko težka, da me kdaj pošteno roke bolijo, ko jo prenašam gor in dol. Kakšen fitnes?? Bom po enem letu pestvanja, izgledala, kot bodybilderka 
.
Meni nekako ne uspe iti ven dopoldne, saj dolgo spiva. Vstaneva med 9.00 in 10.30, pol pa predno se umijeva, preoblečeva in nahraniva, je ura pa 11 ali pa še več, ko je pa čas za kuhanje kosila. 
cel večer, ker se po 30. minutah zbudi in ko postane spet zaspana samo joče in joče...pa ji ne paše prav nič. Noče ležat! Če jo dam spat mi tako grdo kriči, da je ne moreva poslušat, zato jo raje stisnem v naročje in z njo hodim po stanovanju, da jo nežno ziba. Običajno se pomiri po parih minutah, ma včeraj mi je tudi v naročju več kot pol ure kričala, predno se je umirila. Zaspala mi je šele ob 22.45. Ponoči sva 2x jedli, vstali pa ob 10.30, zdaj pa spet spi. Ful so čudni ti dojenčki. Naša sploh še nima nobenega ritma in se je prav težko potem temu prilagajat, saj je vsak dan druga pesem. 
