Varnost otroka
Ko je otrok sposoben samostojnega raziskovanja svojega okolja (pa naj bo to po vseh štirih, s pomočjo hojice ali ko že hodi), lahko kaj hitro zaide v težave ali celo ogrozi svoje življenje. Otroci v Sloveniji (in tudi v drugih razvitih državah po svetu) umirajo predvsem zaradi posledic poškodb in zastrupitev. Med vzroki umrljivosti so na prvem mestu prometne nesreče, med pogostejšimi vzroki pa so še utopitve, zadušitve, samopoškodbe (samomori), padci, zastrupitve in udarci. Zmanjšajte možnost nesreče
Nesreče (predvsem prometne nesreče) pa niso le vodilni vzrok smrtnosti, ampak so tudi med najpogostejšimi vzroki trajnih poškodb. Možnost nesreče lahko zmanjšate tako, da vse nevarne snovi in predmete umaknete izven otrokovega dosega, upoštevate ukrepe za varen dom za otroka in da otroku postopno razložite, kaj je nevarno in česa se mora zato izogibati (ostri ali vroči predmeti, stopnice, električne vtičnice in električni aparati, …). Najbolj zanesljiv ukrep pa je stalen nadzor nad otrokom.

Nikoli sam v banji
Večina otrok obožuje igro v vodi. Ker pa je voda lahko za otroka kaj hitro usodna, je pomembno, da ga v vodi ali v bližini vode niti za hip ne pustimo samega. Tudi otroka, ki že zna plavati, pred sedmim letom starosti nikoli ne puščamo v vodi samega, saj otrok še ne zna oceniti nevarnosti, pogosto pa ob tem tudi precenjuje svoje sposobnosti. Potrebno ga je nenehno budno nadzorovati. Večina utopitev se zgodi v bližnji okolici doma (ob raziskovanju okolice), najbolj ogroženi pa so otroci v drugem letu starosti.   Za čim ustreznejše ukrepanje ob poškodbi se poučite o nudenju prve pomoči otroku, vedno bodite dobro založeni s priborom za prvo pomoč, ob telefonu pa imejte seznam pomembnih telefonskih številk (reševalna postaja, otrokov zdravnik, otroška bolnišnica, gasilci, policija).

Postavljanje pravil za malčka
Otroka je treba zgodaj naučiti, kaj se sme in kaj ne, velja staro nenapisano pravilo. Vendar večina otrok zapletenih pravil in prepovedi pri tej starosti še ne razume. Do tega morajo priti postopoma. Za malčka je dovolj le nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate dosledno držati. Nadgrajevali jih boste kasneje. V tem starostnem obdobju mu morate jasno povedati, da nečesa ne sme početi. Uporabljajte zelo jasne in kratke stavke. Ne vpijte, bodite pa jasni, kratki, dovolj odločni in dosledni. Če pravila spreminjate, boste otroka samo zmedli.
Prepovedi niso same sebi namen. Poleg tega, da z njimi nekako poskrbite za varnost otroka, mu pomagajo, da se integrira v okolje. Pri uvajanju novih pravil pa je treba paziti na otrokovo počutje. Če je že preveč utrujen, lačen ali bolan, za novosti ni pravi čas. Zavedati se morate, da za malčka obstaja le sedanjost, zato nikar ne skušajte česa dopovedovati za nazaj. Pomembno pa je tudi, da družinska pravila upoštevata oba partnerja, pa tudi stari starši, sorodniki in varuške.

Vloga mame in očeta
Otrok je vedno bolj aktiven v socialnih odnosih, od primarne navezanosti na mamo se zanimanje obrača tudi k očetu. Dečki začnejo pogosteje iskati očetovo družbo, pa tudi po tolažbo gredo pogosteje k očetu kot k mami. Podobno je pri deklicah. Očetova vloga je pri vzgoji zelo pomembna, saj otrok začne razlikovati med »moškim in ženskim«. Nauči se, da je družba sestavljena iz dveh spolov, ki se različno oblačita, različno razmišljata in se različno obnašata. Pomembno je, da se starša zavedata, da sta pri vzgoji pomembna oba. Oče se namreč v tem obdobju lahko zaradi večjega »povpraševanja« počuti zaželenega in pomembnega, mama pa utegne občutiti odrinjenost. Vendar je poglavitno, da delujeta skupaj za isti cilj. Za otrokovo odraščanje je pomemben način, kako se oče loteva reševanja težav, saj je pogosto drugačen od maminega. Ko otrok opazuje očeta pri kuhanju, nakupovanju, pomivanju posode, barvanju ograje, ali ko mu pripoveduje o sporu z vrstnikom, lahko vidi, kako odrasel človek, ki ni njegova mama, ravna v posameznih situacijah. Če je odziv enega od staršev bolj analitičen, od drugega pa bolj čustveno naravnan (denimo, če mama sledi navodilom, ko sestavlja novo igračo, oče pa to počne intuitivno), otrok dobi popolnejšo sliko raznolikosti načinov, na katere ljudje počnejo določene stvari ali se lotijo določenih nalog. Prav tako tudi lažje razume, da vedno obstaja več poti reševanja težav. Prav je, da izkušnje nasprotnega spola dobijo tudi otroci enostarševskih družin. Če očeta ali matere ni na voljo, poskusite poiskati drugega družinskega člana (babico, dedka, strica, teto, soseda, ...), ki bi otroku predstavil drugačen pogled na svet.

Moj malček
Razvojni mejniki
V vrtec ali k babici?
Zdravje in nega
Prehrana
Igrajmo se
Dobro je vedeti