Neprestano v gibanju
Otroci so pri štirih, petih letih neprestano v gibanju. Neprestano švigajo sem ter tja. Telesna dejavnost je za otrokov razvoj in razum ravno tako pomembna kot druge vrste igre. Otrok si postavlja svoje izzive in preizkuša svoje moči. Ve, da lahko teče, ugotavlja pa, ali lahko teče hitreje od svojih vrstnikov. Ve, da lahko spleza na drevo, a se mora prepričati, če lahko spleza ravno na to drevo. Ugotavlja, da se v njegovem telesu skriva moč, ve, da lahko težje predmete spravi z mesta, če se upre vanje z rameni, ali če se uleže na tla in se upre vanje s stegnjenimi  nogami. Tudi pri padcih postaja spretnejši, zna zaščititi glavo, trebuh in intimne dele telesa. Otroci obožujejo nogomet, košarko in druge igre z žogo, plesanje, plezanje, skakanje, kolesarjenje.(že brez pomožnih koles). Njihovo željo po gibanju uresničite s pogostimi izhodi na igrišče ali v naravo, pozimi jih vključite k telovadbi za otroke v bližnjih telovadnicah.

Posnemanje staršev
Ker so starši otrokom zgled, jih otroci pri igri pogosto posnemajo. Otroci počnejo to, kar vidijo, da počnete vi. Kuhajo, likajo, deklice se »lišpajo«, dečki popravljajo avtomobile, gradijo, … Otrok opazuje starše in se trudi, da bi razumel vloge in medsebojne odnose staršev. Potrudite se, da bo otrokovo delo in igra pokrivala oba spola, čeprav se zna zgoditi, da bo zelo vztrajno posnemal le eno vlogo. Otroci se v igranje vlog zelo potopijo, zato boste lahko v njegovi igri našli svoje obnašanje, nauke, besede in izraze. Vaša mala kopija. Ne čudite se, ko vas bo otrok presenetil s kakšno reakcijo ali dejanjem. Dobro premislite, kdaj in kje ste vi reagirali oz. delovali podobno. Otroci vas opazujejo, zavedajte se, do so stalno na preži.

Mali agresivnež
Otroci, ki doživljajo doma duševne pritiske, le-te nemalokrat izražajo z agresijo nad drugimi otroki ali stvarmi. Ljubosumje na bratca ali sestrico, občutek, da mu starši ne posvečajo dovolj pozornosti, domače vzdušje, prikrite zamere med starši ali med starši in otroci prenaša na vrstnike. V resnici si želi udariti mlajšega brata ali sestrico, mamo, očeta, a se znaša nad vrstniki z udarci, z jemanjem igrač, prepirljivostjo in iskanjem težav. Ljubosumnemu otroku moramo posvetiti več časa, čeprav imamo morda z novorojenim bratcem ali sestrico veliko dela. Vendar naj nas jeza in ljubosumnost ne skrbita preveč, če ni večjih težav. Veliko bolj problematično bi bilo, če otrok na določene situacije ne bi reagiral negativno. Otroku moramo nuditi pozitiven vzor in ga dosledno voditi skozi »pasti« socializacije. Otrok mora vedeti, kakšno vedenje zavračamo in seveda, da s tem ne zavračamo njega.
Radovedneži Naši otroci so prave klepetulje, ki želijo vedeti vse, in to takoj! Njihova vprašanja so tako neposredna, da starše zelo presenetijo. Včasih ostanejo kar brez besed. Na primer otrok opazuje svojo igračko, plišastega pujska, ki mu pravi Pepe. In začne spraševati. Mama, Pepe je pujsek, kajne? Zakaj pa ima potem fantovsko ime? Ampak zakaj pa potem nima penisa, če je fantek? Ali nekateri fantki nimajo penisa? Kaj pa pujski … In kako boste odgovorili na vprašanje, zakaj ima mamica v prsih mleko, očka pa ne. Kakorkoli že, ni teme, o kateri otroci ne bi želeli izvedeti več.
Otroci sprašujejo, ker želijo z odgovori razumeti zapleten svet in ga osmisliti. Otrok se počuti v odraslem svetu podobno kot odrasel v popolnoma tuji in neznani deželi. Vsak dan ga čakajo nova doživetja, nekatera so zabavna, druga pa niti približno ne. Da otrok sprašuje, pomeni, da se razvija. Se pa način spraševanja močno razlikuje po otrokovi starosti.

Redoljuben otrok
Ponavadi se starši pritožujejo nad neredom, ki ga povzročajo otroci. So pa tudi taki, ki so že pri tej starosti obsedeni z redom in organizacijo. Gre za fazo v razvoju, potrebo po organiziranju, ki se nekaterih dotakne bolj kot drugih. Otroci se morajo naučiti, kako stvari delujejo kot celota, kako vplivajo posamezni deli drug na drugega. Zato bo morda otrok razvrščal svoja oblačila, igrače ali kaj podobnega po kategorijah. In če ga boste zmotili ali prestavili eno od igrač, boste porušili smisel. Otroci tako ne pridobivajo samo pozitivnih navad ampak tudi preizkušajo, eksperimentirajo ter izražajo svoje dojemanje sveta. Z organiziranjem predmetov v svoji okolici pa lahko sproščajo tudi različne napetosti in premagujejo strahove.

Dojemanje časa
Otroci v tem obdobju merijo čas s pomočjo vsakdanjih rutinskih dogodkov. Na uro še ne poznajo in tudi težko določijo, kako dolgo nekaj traja. Zato nas ne razumejo, da se nam zjutraj mudi, in smo slabe volje, ker si prepočasi obuva čeveljčke.
Časovno prelomnico določa hranjenje ali spanje. Vedo, da je čas za spanje po risanki in da je prihod staršev iz službe napovedalo kosilo. To je pravo zavedanje časa, ki se zgodi v obdobju od četrtega do petega leta.
Čustveni razvoj Otrokova čustva so zelo intenzivna, kratkotrajna, otroci hitro menjajo razpoloženje. Včasih se med jokom že smejijo in to nas včasih zavede, da mislimo, kako površinska so. Vendar jih otroci močno doživljajo. Posebno nevšečno čustvo je strah. Sprva se otrok boji konkretnih stvari (zdravnika, frizerja, …), z zorenjem pa so vedno večkrat vzrok za strah izmišljene pojavi (čarovnice, …). Na razvoj čustev vpliva tako zorenje kot učenje. In če je mamo strah strele in grmenja, lahko pričakujemo, da otrok ob nevihti ne bo kazal veselja.
  Sramežljivost
Nekateri otroci so izjemno sramežljivi in si težko najdejo prijatelje. Starši jih pri tem pogosto silijo, naj naredijo kakšen korak, a to ni priporočljivo. S tem lahko storite več slabega kot dobrega. Največja napaka, ki jo lahko storite, je, da otroka odpeljete na zabavo k znancem, kjer se otroci med seboj že poznajo, in ga postavite v središče dogajanja. Kako bi se počutili vi? Slabo, in verjemite, tudi otrok se bo.
Če želite, da bi vaš otrok navezal stike z drugimi, raje uberite drugo taktiko. Na lep, sončen dan se odpravite na najbolj polno igrišče v vaši okolici. Če je vaš otrok navdušen nad tobogani, ga peljite tja in mu predlagajte, naj stopi v vrsto za drugimi otroki in naj se tudi sam spusti. Ko bo nekajkrat ponovil spuščanje, bo tako pozoren na druge otroke, da bo pozabil na vašo prisotnost. Če ne bo sam ogovoril drugih, se bodo med skupino že našle kake klepetulje, ki bodo začele pogovor. In ugotovili boste, da boste prihodnjič na igrišče morali prinesti čtivo.
Če bo vašemu otroku kak drug otrok še posebej všeč, se pogovorite z njegovimi starši in organizirajte skupne igralne urice. Morda pa boste postali družinski prijatelji in boste prihodnje leto celo počitnikovali skupaj!

Lulček in lulika To je obdobje raziskovanja svojega telesa. Med drugim in petim letom otroci že odkrijejo razlike med ženskim in moškim telesom in še preden bo šel v šolo, se bo veliko naučil o spolnosti. Pomembno je, da ste pri odgovarjanju na otrokova vprašanja, kot so, kako je dojenček prišel v trebuh in podobno, zelo iskreni, razlage pa razumljive in primerne letom. Slej kot prej bo sicer otrok odkril, da niste govorili resnice, kar lahko skrha zaupanje v vas.
Otroci z odgovori niso vedno zadovoljni, vendar bi jih »podrobni strokovni opisi« samo zmedli ali pa bi bili zmedeni starši, ko bi otrok na kakšnem obisku zbrani družbi začel podrobno opisovati sestavo penisa.

Moj otrok
Razvojni mejniki
Spanje
Zdravje in nega

Igrajmo se
Dobro je vedeti