Ne pogovarjaj se z neznanimi ljudmi
O ugrabitvah otrok nas mediji obveščajo vsak dan. Take grozote so se dogodile in se dogajajo tudi pri nas. Zato je dobro, da otroka podučimo o tem, da naj ne bo do neznanih ljudi preveč zaupljiv. Otroku ne razlagate o neznancih in mu ne vcepljate prepričanja, da se je tvegano s kom pogovarjati, saj lahko razvijejo strah pred vsemi ljudmi. Otroka morate naučiti zgolj to, da ne sme nikoli nikamor z nikomer oditi, če prej ne pove odraslemu. Oditi ne sme niti z nekom, ki ga dobro pozna ali s sorodnikom. Otroci pravilo zlahka razumejo in si ga hitro zapomnijo. Vadijo ga vsak dan, ne samo v nenavadnih in dramatičnih okoliščinah in tudi sami hočejo vedeti, kje ste, zato se jim zdi čisto logično, da se vi počutite enako. Pozneje, še preden bo otrok kdaj brez nadzorstva odraslih, četudi samo pol ure, mu boste najverjetneje razložili, da vsem odraslim ne gre zaupati, in ga poučili, kako naj poskrbi za svojo varnost, ko je zunaj sam z drugimi otroki.

Močenje postelje Čeprav je močenje postelje neprijetno tako za vas kot za otroka, je pogost pojav in povsem običajna faza v razvoju otroka. Še pri petih letih posteljo moči 20 odstotkov otrok. Pri fantkih se ta težava pojavlja dvakrat bolj pogosto kot pri punčkah.
Najpogosteje je močenje postelje povezano s čustvenimi in psihološkimi težavami. Nikakor pa to ne pomeni, da je vaš otrok preveč len, da bi vstal iz postelje in se odpravil na stranišče. Celo genetika ima prste vmes – če so imeli s tem težave starši, jih bodo bolj verjetno imeli tudi otroci.
To, da moči posteljo, lahko pomeni, da v tem pogledu nekoliko zaostaja za vrstniki. Nekateri otroci pozno shodijo, drugi pozno spregovorijo, tretji pa dlje časa močijo posteljo. Nič hudega, tudi ta faza bo minila. Morda je spanec otroka včasih tako trden, da ga ne zmoti niti huda potreba. Morda pa ima vaš otrok manjši mehur, ki zadrži manj urina.  Včasih pa je vseeno dobro, če o tej težavi poročate zdravniku. Morda ima otrok vnetje. Zdravnik bo njegov urin dal na analizo in bo predpisal antibiotike, če bo treba. V nobenem primeru pa se tega problema ne smete sramovati niti vi niti vaš otrok. (več si preberite v članku "Močenje postelje")

Kaznovanje s tepežem
Mnogi so prepričani, da je treba otroku, ki namenoma udari, vrniti z udarcem. Zagovorniki tepeža so mnenja, da se bo otrok ustavil, ko bo na lastni koži občutil bolečino ob udarcu. Vendar so presenečeni, ker kaznovanje nima želenega učinka. Razloge lahko iščemo v napačnem pristopu h kaznovanju. Načelo zob za zob je iz otrokovega zornega kota nerazumljivo. Če ste ga udarili vi, ki trdite, da so udarci, zaušnice, ščipanje, lasanje, … neprimerni, ne more videti, kje je ravnal narobe. Ker ste mu vrnili milo za drago, bo menil, da je nasilje sprejemljivo. Če ga želite naučiti, da pretepanje ni sprejemljivo, bo veliko bolj učinkovito, če nasilja, pa naj bo psihično ali fizično, ne bo v vaši družini. Kadar je otrok nasilen, ga ustavite in mu jasno povejte, da nasilja, v vseh oblikah, ne sprejemate. Tega se trdno držite tudi sami.

Pisanje levičarja
Otroci, ki pišejo z levo roko, imajo nekoliko težjo nalogo kot desničarji, saj je mnogo stvari prilagojenih prav slednjim. Zato je prav, da jim pomagate. Večina ljudi piše od leve proti desni. Lahko boste opazili, da levičarji počnejo ravno obratno, kar je naravno, pišejo od desne proti levi.
Otroku, ki piše z levo roko, kupite pripomočke, ki so narejeni posebej za levičarje. Na tržišču se dobijo peresa, zvezki in drugi pripomočki. Ponavadi imajo celo navodilo, kako jih je treba držati, da bodo učinkoviti.
Da bo otrok pisal od leve proti desni, mu lahko na levi rob narišete zeleno piko, ki ga bo spominjala na zeleno luč na semaforju. Povejte mu, naj se pomika od zelene pike proti drugemu, desnemu robu papirja ali zvezka. Bodite tudi pozorni, kje in kako sedi vaš otrok, ko piše ali riše. Naj ima levo roko popolnoma prosto in naj se z njo ne zadeva v zid.

Gospodovalni bratje in sestre
Nekateri starejši bratje in sestre znajo biti do mlajšega družinskega člana prav gospodovalni. To največkrat ne počnejo namenoma, svoje mlajše bratce in sestrice na tak način želijo česa naučiti, ali pa se želijo izkazati sami. Lahko pa na tak način želijo biti všeč staršem, da bi pritegnili njihovo pozornost.
Če vas ali otroka to moti, posezite vmes. Če pa mlajši otrok gospodovalnost starejšega ignorira, se ne vpletajte. Ko pa postane pasiven in tih, morda želi, da mu pomagate. Tako da morate biti v odnosih med sorojenci ves čas zelo pozorni.
Nikar ne izbirajte, katero vedenje vam je ljubše, ali celo kateri otrok vam je ljubši. Pojasnjujte, zakaj ste posegli vmes. V nasprotnem primeru bi mlajši otrok lahko začel igrati vlogo večne žrtve, starejši pa bi bil osramočen zaradi graje, da njegovo vedenje ni primerno.  Otrokom tudi razložite, naj se v takih primerih, če se le da, pogovorijo sami, brez vašega vmešavanja.
Če bo starejši otrok še vedno gospodovalen do mlajšega, ga preusmerite. Vse, kar se je naučil, naj pokaže vam, naj nauči vas. Vesel bo, ko bo nova spoznanja delil z vami.

Moj otrok še vedno govori otročje!?
Če otrok še vedno govori otročje, je verjetno ugotovil, da se vam njegova otročja govorica zdi »srčkana«, ali še huje, da se tudi sami z njim pogovarjate po otročje, zato se mu zdi normalno, da tudi on uporablja otročje izraze in besede. Vzrok pa je lahko tudi ljubosumnost na mlajšega otroka. Prej ko slej lahko tak otrok postane tarča posmeha vrstnikov, vi pa končno ugotovite, da je skrajni čas, da začne otrok normalno govoriti. Če želite, da otročjo govorico opusti, se morate začeti z njim pogovarjati kot z odraslo osebo, otročje besede, ki jih otrok izreče, pa ponovite v pravilni obliki. V nekaj mesecih boste opazili velikanski napredek.
Govorne motnje so lahko posledica napačnega učenja ali pa imajo čustveno konotacijo. Poleg ljubosumnosti vpliva na to tudi surovo ravnanje z otrokom ali pa imajo otroci nezaupanje vase. Pritiski vrstnikov in njihovo zasmehovanje niso edina težava. Otrok se zaveda, da nam »težava ni po godu« in krog nesamozavesti se zapira. Zato je dobro obiskati logopeda in če gre za napačno navado, jo je sorazmerno lahko odpraviti.

Varnost v prometu
Otrok bo šel kmalu v šolo in večina jih bo samostojno korakala proti hramu učenosti, zato je pomembno, da posvetite veliko pozornosti varnosti v prometu. Otroka naučite, kje in kdaj naj prečka ulico. Torej na označenem prehodu za pešce oz. pri semaforju ali na tistem delu ceste (če ni semaforja ali zebre), ki je najbolj pregleden in po poprejšnjem prepričanju, da ga vozila ne ogrožajo. Preden ga boste samega spustili na pot, mu nekajkrat sledite.

Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Dobro je vedeti
Igrajmo se