Sistematski pregled
Predšolski otroci so na sistematski pregled vabljeni pisno na domači naslov ali so nanj naročeni ob predhodnem sistematskem pregledu (pri petih letih boste ob vabilu na pregled prejeli še slike predmetov in živali, ki so na tablici za kontrolo vida, tako da bodo ob pregledu otroku znane). Namen sistematskih pregledov je spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja bolezni in motenj, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namen sistematskega pregleda odkrivanje neugodnih socialnih  dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi. Pregledi v predšolskem obdobju so pri treh in petih letih starosti.

Sistematski pregled otroka v starosti petih let je sestavljen iz običajnega zdravniškega pregleda, kot ga že poznate (razgovor; meritve teže, dolžine, obsegov; klinični pregled), otroku bodo izmerili tudi krvni tlak, preverili vid (slike predmetov in živali) in sluh ter opravili test predklona (preverjanje morebitnih težav s hrbtenico). Pregledali mu bodo tudi kri (ob krvni sliki bodo izmerili tudi vrednost holesterola) in urin ter blato. Pri petletnem otroku se v sklopu sistematičnega pregleda opravi tudi logopedski pregled, ki je namenjen odkrivanju govorno-jezikovnih in komunikacijskih motenj.

Starši so vzgled zdravega življenja

Zdrave navade morajo biti vključene v življenje družine naravno in sproščeno – kot prijetnost, spodbuden izziv in sestavni del življenja. Zdravih navad ni mogoče vnesti v vsakodnevno vedenje s pridigami in zahtevami ali kar čez noč, ampak le z dolgotrajnim zgledom. V zdravo življenje naj bodo vključeni vsi člani družine.
Skrb za zdravje obsega celotno družinsko življenje: poleg zdravega načina prehranjevanja, nekajenja in neuživanja alkohola, tudi redno gibanje. Potrebno je vzdrževati ravnovesje tako med delom, vrtcem, šolo, obveznostmi in odgovornostjo na eni strani kot tudi prostočasnimi dejavnostmi, sproščanjem, svobodo in zabavo na drugi strani. Tudi pri tem naj bodo starši otroku vzor, ko se sproščajo skupaj in posebej, preživljajo čas s prijatelji in uživajo v svojih prostočasnih dejavnostih. Otroci zelo radi tečejo, zato izkoristite popoldneve za lahek tek po naravi ali igre z žogo. Gibanje na svežem zraku bo otroku pomagalo uravnovesiti apetit, »pokuril« bo odvečne kalorije in energijo ter sprostil napetosti. Gibanje pripomore k boljšemu in kvalitetnejšemu spancu. 

Prvi stalni zobje
Otrokom med petim in sedmim letom zrastejo prvi stalni kočniki, ki so praviloma šestice. Izrastejo za zadnjim mlečnimi kočniki, še preden izpade prvi mlečni zob. Starši večkrat mislijo, da je to še en mlečni zob, zato šestici ne posvečajo dovolj skrbi pri izvajanju higiene. Kadar šestica izraste v usta, kjer je veliko nezdravljenih mlečnih zob, je velika verjetnost, da bo tudi sama postala kariozna (gnila). Pripeljimo otroka k zobozdravniku na pregled vsakih šest mesecev, tudi če se nam zdi, da ni nič narobe. Zobozdravnik bo tako lahko izvajal preventivne ukrepe: zalivanje globokih jamic na kočnikih in ličnikih, po potrebi premazal zobe s fluoridnimi preparati in na ta način zmanjšal možnost nastanka zobne gnilobe.

Izraščanje in razporeditev mlečnih zob največkrat že nakazuje položaj stalnih naslednikov. Kadar med zrelimi mlečniki ni razmikov in so zobje v zobnem loku tesno drug ob drugem, lahko kar v 80 odstotkih napovemo tesno stanje tudi v stalnem zobnem loku, saj so stalni zobje mnogo širši od mlečnih. Ravno nasprotno pa preveliki razmaki med mlečnimi zobmi zahtevajo kasnejše ortodontsko pomikanje stalnih zob v sklenjeno zobno vrsto. Večina ortodontskih terapij se prične v času menjalnega zobovja, ko mlečne zobe pričnejo nadomeščati njihovi stalni nasledniki. Otroci s hujšimi ortodontskimi anomalijami so vključeni v terapijo že prej. Sem spadajo prirojeni sindromi in okvare tkiv ustne votline – shize, poškodbe, enostranski križni grizi in odprti grizi, nastali zaradi razvad (npr. sesanja prsta, dude) in večja neskladja med zgornjo in spodnjo čeljustnico. Shize so lahko v obliki razcepljene ustnice, zobnega grebena, trdega ali mehkega neba ter kombiniranih oblik. Otroci s shizami so vključeni v obsežno polispecialistično zdravljenje praktično že od rojstva dalje.

Strah pred zdravnikom
Nekateri otroci pa se zdravnikov bojijo. Verjetno imajo v spominu kakšno neprijetno izkušnjo. Morda ne z zdravnikom, pač pa kakšno nesrečo, po kateri so morali iti k zdravniku, ali pa kakšno bolezen, pri kateri so se počutili slabo in ste jih odpeljali k zdravniku. Pravzaprav jim ni neprijetno zaradi zdravnika, ampak zaradi stanja, ki jih je pripeljalo tja. Vendar sami tega še ne znajo razločiti.

Preden boste zdravnika prihodnjič obiskali, otroka pripravite na to. Natančno mu povejte, kako bo potekal obisk in kaj natančno se bo dogajalo. Ne pozabite poudariti, da boste šli tja zato, da se bo otrok bolje počutil. Preberite mu kakšno slikanico, v kateri nastopajo zdravniki.
Morda bo otrokov strah razblinila igra, v kateri boste vi ali pa on zdravnik. Naj oskrbi svoje igračke, ki so domnevno zbolele. Tako boste morda opazili, česa se pri zdravniku tako zelo boji, saj bo to v igri natančno ponazoril. Prav tako se sprehodite mimo zdravstvenega doma in opazujte dogajanje. Otrok bo videl, da se pri zdravnikih ne dogaja nič dramatičnega. Če pa strah še vedno ne popusti, govorite s svojim pediatrom. Morda se lahko z otrokom nekajkrat tja odpravita le na obisk, na kratek razvedrilni pogovor, ki ne bo obsegal pregleda.

V »boju« proti strahu pred zdravnikom pomagajo slovenski študentje medicine po zgledu kolegov iz tujine, in sicer s projektom Medimedo. Otrokom od 3. do 6. leta predstavijo delo zdravnika na prijazen način. Zbolijo otrokove igrače, ki jih nato skupaj pozdravijo. Otrokom se tako ni treba bati, da bi bili sami pregledani in lahko sproščeno sodelujejo pri igri. Ob tem je glavno vodilo zdravnikov, da se otroci aktivno vključijo v sam pregled bolne igrače. Vse lahko vprašajo, vsega se lahko dotaknejo, poskusijo, kako deluje stetoskop, merilec tlaka. Otroci bodo videli, da so zdravniki prijazni ljudje, ki jim želijo pomagati.

Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Dobro je vedeti
Igrajmo se