Kako otroka naučiti, da ne more biti vse tako, kot želi sam? Preprosto tako, da se v resnici ne zgodi vse tako, kot si želi sam. Primer: Otrok želi gledati risanko, starša želita gledati poročila. Risanka torej odpade in otrok se jezi. Starša se mu za dobrih pet minut zdita najbolj grozna človeka na svetu, morda se mu zdi, da se mu dogaja krivica (kar je do neke mere res) in želi si da bi bil on odrasel in imel moč odločanja v družini. Vse to petletnik verjetno tudi že dobro zverbalizira. Odraslim, ki ne želijo okrniti otrokovega samospoštovanja in nenazadnje tudi samozavesti, s katero bo otrok vedno znova poskušal uveljaviti svojo voljo, lahko mirno odgovorita: Imaš čisto prav, tvoja želja se ni uresničila in to se ti zdi krivično. Lahko si jezen in žalosten, a danes sva se odločila, da si ogledava poročila. Dobro je razlikovati med otrokovimi željami in otrokovimi potrebami. Prvim ni treba vedno ugoditi, medtem ko so druge vredne premisleka in pozornosti staršev. Risanka vsekakor ni otrokova potreba. Biti v stiku s svojimi starši, je potreba otroka. Imeti konflikte z ljudmi, ki so ti blizu je tudi eden izmed načinov, da ostajaš z njimi v stiku. Če otrok ne bo dobil vsega, kar hoče/si želi ne bo na tako veliki izgubi, kot na prvi pogled izgleda, medtem ko jezno - žaluje. Starši laho ostanemo mirni, saj vemo, da faza žalovanja, pravica do ugovora, protesta krepita otrokov duh - dušo - jaz, in ga ne lomita. Nesrečno srečni: Otroci si ne želijo staršev, ki jim vse dovolijo. Veliko otrok, ki odrašča v skrajno popustljivih družinah je izredno nesrečnih, kljub temu, da se jim uresniči skorajda vse in je celotno družinsko življenje podrejeno njim. Ti, nesrečno srečni otroci potrbujejo starše, ki imajo energijo, voljo in čas, da vsakič znova, pretehtajo, premislijo, ali bodo sledili otrokovim izzivom, ali bodo morali reči NE otroku, zato da ostanejo zvesti sebi, svojim prepričanjem in nenazadnje, da zadovoljijo tudi svoje potrebe. S takim staršem je lepo živeti. Ne smo zato, ker je tak starš bolj zadovoljen v sebi, temveč tudi zato, ker se lahko iz prve roke naučiš kako poskrbeti zase in postaviti svoje meje. Poleg tega imaš dnevno veliko možnosti, da izživiš vsa čustva, ki jih človek premore, od radosti, veselja, do žalosti, togote, jeze in besa. Tako ostajaš živ - človek!