Z otroki se je treba redno pogovarjati in jim na način, primeren njihovi starosti, pojasniti, kakšne nevarnosti se lahko skrivajo v stikih z neznanimi ljudmi. Healthy family photo created by pressfoto - www.freepik.com

/11 /11

Kolikokrat ste kot mladostniki svojim zaskrbljenim staršem, ki so vas ponoči čakali, da se vrnete iz zabave, ali pa se prestrašili, ker ste zamujali, govorili, da povsem po nepotrebnem skrbijo? Ta strah razumemo šele, ko sami postanemo starši – in čeprav smo si kot mladi obljubljali, da bomo ravnali drugače, se pogosto obnašamo povsem enako.

Vsaka mama in vsak oče ob misli, da bi se njihovemu otroku kaj zgodilo, začuti tesnobo. Ko enkrat začnemo razmišljati o tem, je črne misli težko pregnati. Pa vendar – ne glede na to, kako težka je ta tema – je dolžnost staršev, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da naučijo otroka, kako ostati varen. Tukaj je seznam sedmih tem, o katerih bi se morali z otrokom pogovoriti že danes:

1. Otroška naivnost

Žal obstajajo ljudje, ki izkoriščajo otroško naivnost – in tega se odrasli dobro zavedamo. Morda ste že videli poskuse na YouTubu, kjer neznanec v dogovoru s starši pristopi k otroku, ki se igra v parku, in ga prepriča, da gre z njim. Starši so pogosto povsem pretreseni, ko vidijo, da njihov otrok kljub opozorilom mirno odide z neznano osebo.

Zato se je s otrokom nujno redno pogovarjati o tej temi, mu na primeren način razložiti nevarnosti stikov z neznanci in ga naučiti, kako naj odreagira, ko ga kdo nagovori ali mu pristopi.

2. Tajno geslo

Statistika kaže, da ugrabitelji pogosto pristopijo k otrokom tako, da se pretvarjajo, da so jih poslali starši ali kakšna druga oseba, ki ji otrok zaupa. V času digitalnih tehnologij lahko takšni ljudje zlahka pridejo do podatkov – imena staršev, otrok, naslova, vrtca ali šole …

Čeprav otroku večkrat ponovite, da z neznanci ne sme govoriti, obstaja velika verjetnost, da bo popustil, če ga kdo ogovori po imenu in reče, da ga je poslala mama, celo pove njeno ime. Ena izmed rešitev je, da si z otrokom izmislite skrivno geslo. Otrok naj se nauči, da oseba, ki jo domnevno pošiljate vi, mora poznati geslo – sicer naj mu nikakor ne zaupa.

3. Aplikacija za zaščito

Pametni telefoni so postali neločljiv del življenja, otroci pa jih skoraj ne odložijo. Tehnologijo lahko izkoristite tudi v dobre namene – na otrokovo napravo namestite aplikacijo, ki mu lahko pomaga v nujnih primerih. Ena od takih aplikacij je »Čuvam te«, s katero otrok z enim klikom pošlje SMS vnaprej določenim zaupanja vrednim stikom in jim posreduje svojo natančno lokacijo.

4. V kritičnih situacijah lepega vedenja ni

Otrok mora vedeti, da v nevarnih okoliščinah pravila lepega vedenja ne veljajo več. Takrat je dovoljeno – in nujno – storiti vse, da se zaščiti: kričati, udariti napadalca ali pobegniti, tudi če se to sicer ne šteje za vljudno obnašanje.

5. Jasno sporočanje okolici, da je otrok ogrožen

Otroka naučite, naj v primeru, da ga kdo ogroža ali mu želi škodovati, na glas jasno pove: »Ne poznam te, umakni se od mene, nočem iti s tabo!« Takšne besede bodo takoj pritegnile pozornost ljudi v okolici.

6. Digitalna varnost kot prednostna naloga

Obvezno se pogovarjajte o tem, kako otrok uporablja internet – s kom komunicira, kaj počne, kako se obnaša. Odprite temo zasebnih podatkov in zaščite zasebnosti, razložite mu posledice neodgovorne uporabe digitalnih tehnologij in kako to lahko vpliva na njegovo varnost tudi v resničnem življenju.

7. Odraslim pomagajo odrasli, ne otroci

Srbska javnost je leta 2005 spoznala tragične posledice, ko je otrok želel pomagati odraslemu – 13-letno Tamaro Ivanović je ubil moški, ki se mu je približala, ker ga je videla ležati na tleh. Zato je treba otroku razložiti, da odraslemu človeku otrok ne more ustrezno pomagati. Če odrasla oseba res potrebuje pomoč, jo bo vedno poiskala pri drugem odraslem – ne pri otroku.

Vir: srbijadanas.com