Alergije postajajo ena najpogostejših kroničnih težav sodobnega časa, pomembno vlogo pa ima tudi naš življenjski slog. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

S prihodom pomladi se narava prebuja, za mnoge družine pa se začne tudi sezona kihanja, zamašenega nosu in solznih oči. Alergije danes niso več redkost, ampak težava, s katero se srečuje vse več otrok in odraslih.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da ima v Evropi znake alergijske bolezni približno 35 odstotkov ljudi. V Sloveniji je alergičnih več kot 30 odstotkov otrok in skoraj četrtina odraslih. V zadnjih treh desetletjih se je pojavnost alergij izrazito povečala, ponekod celo potrojila, trend pa se še vedno vzpenja.

Zakaj alergij ne zmanjka?

Del tveganja je zapisan v genih. Če ima alergijo eden od staršev, je verjetnost za razvoj alergije pri otroku približno 50-odstotna, če sta alergika oba starša, pa lahko tveganje naraste na okoli 75 odstotkov. Vendar genetika ne pojasni celotne zgodbe.

Velik vpliv ima tudi okolje, v katerem živimo. Naša stanovanja so danes bolje izolirana in pogosto premalo prezračena, kar ustvarja ugodne razmere za pršice – enega najpogostejših povzročiteljev celoletnih alergij. V zaprtih prostorih se lahko pojavlja tudi plesen, medtem ko smo v vsakdanjem življenju izpostavljeni večjemu številu kemičnih snovi iz kozmetike, čistil in plastike.

Pomembno vlogo ima tudi tako imenovana »higienska hipoteza«. Otroci odraščajo v bolj sterilnem okolju kot nekoč, zato njihov imunski sistem dobi manj priložnosti za učenje razlikovanja med nevarnimi in nenevarnimi snovmi. Posledica je lahko pretiran odziv na sicer neškodljive alergene.

Ko zacveti narava, zacvetijo tudi težave

Najpogostejši sprožilec sezonskih alergij je cvetni prah. Leska in jelša cvetita že zgodaj v letu, breza sledi marca, travniške trave in žita aprila in maja, pelin in ambrozija pa poleti. Veliko ljudi je posebej občutljivih na pelod trav.

Tipični znaki so ponavljajoče kihanje, srbeče in solzne oči, zamašen nos, glavobol ter utrujenost in slabša zbranost. Alergeni pa niso prisotni le zunaj. V notranjih prostorih težave pogosto povzročajo pršice, plesen, živalska dlaka in tudi ščurki, zato so simptomi pri nekaterih prisotni vse leto.

Navzkrižne alergije: presenečenje na krožniku

Pri številnih alergikih se pojavljajo tako imenovane navzkrižne reakcije. Oseba, ki je alergična na pelod breze, lahko na primer občuti srbenje v ustih po zaužitju jabolka ali korenja. Razlog je v podobni zgradbi beljakovin v pelodu in nekaterih živilih, ki zmedejo imunski sistem.

Med pogostejšimi povezavami so breza z jabolkom, paradižnikom ali krompirjem, pelin z različnimi začimbami ter pršice s školjkami. Te reakcije so lahko blage, včasih pa povzročijo tudi resnejše težave.

Kaj se v telesu sploh dogaja?

Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na snov, ki je za večino ljudi neškodljiva. Ob prvem stiku telo tvori protitelesa, predvsem imunoglobulin E (IgE). Ob ponovni izpostavitvi se sproži obrambni odziv in izločanje histamina, kar povzroči značilne simptome, kot so srbečica, otekanje sluznic, kihanje ali prebavne težave.

Pomembno je vedeti, da pozitiven alergološki test še ne pomeni nujno klinične alergije – lahko gre le za senzibilizacijo brez simptomov. Prav tako negativni izvid ne izključuje možnosti, da se občutljivost razvije kasneje.

Alergijski marš pri otrocih

Pri nekaterih otrocih alergijska bolezen napreduje po značilnem zaporedju, ki ga strokovnjaki imenujejo alergijski marš. Težave se lahko začnejo z alergijo na hrano, nadaljujejo z atopijskim dermatitisom in kasneje preidejo v seneni nahod ali astmo.

Tak potek ni redek, zato je zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje simptomov pri otrocih zelo pomembno.

Alergija, intoleranca ali preobčutljivost?

Izrazi se pogosto mešajo, vendar pomenijo različne stvari. Pri alergiji sodeluje imunski sistem in sproži obrambni odziv. Preobčutljivost pomeni pretiran odziv na določeno snov, ki ni nujno imunsko pogojen. Intoleranca pa pomeni, da telo določene snovi ne presnavlja dobro, kot na primer pri laktozni intoleranci.

Razlikovanje je pomembno, ker se tudi pristopi k zdravljenju razlikujejo.

Kako lahko pomagamo sebi in otroku?

Osnovni ukrep je zmanjšanje izpostavljenosti alergenu, kolikor je to mogoče. V času visoke koncentracije peloda je smiselno omejiti aktivnosti na prostem, perilo sušiti v notranjih prostorih ter zračiti stanovanje po dežju ali ponoči, ko je peloda manj.

V domu pomaga redno sesanje in brisanje prahu, uporaba zračnih filtrov ter vzdrževanje primerne vlažnosti. Pri blažjih težavah lahko pomagajo antihistaminiki brez recepta, ob izrazitejših simptomih pa je potreben posvet z alergologom. V določenih primerih pride v poštev tudi specifična imunoterapija, ki lahko dolgoročno omili potek bolezni.

Pomembno je tudi splošno krepitev imunskega sistema z uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja, kakovostnim spancem in obvladovanjem stresa.

Poslušajmo signale telesa

Alergije so tesno povezane z načinom življenja sodobne družbe, vendar to ne pomeni, da smo pred njimi nemočni. Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov, ustreznim zdravljenjem in prilagoditvijo vsakodnevnih navad lahko težave pomembno omilimo.

Ko telo opozarja z vztrajnim kihanjem, srbečimi očmi ali utrujenostjo, ga je vredno poslušati – pogosto nam sporoča, da potrebuje več ravnovesja, svežega zraka in manj obremenitev.