V Sloveniji je posteljica po porodu medicinski odpadek, v nekaterih državah pa jo porodnice lahko odnesejo domov za spomin ali izdelavo kapsul. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Kaj se zgodi s posteljico po porodu

Ko se po rojstvu otroka rodi še posteljica, večina porodnic v Sloveniji svojega »devetmesečnega pomočnika« ne vidi več. Posteljica, ki je devet mesecev otroku omogočala dihanje, prehrano in odstranjevanje odpadnih snovi, se po porodu v slovenskih porodnišnicah obravnava kot medicinski odpadek. To pomeni, da jo bolnišnica uniči v skladu s predpisi o ravnanju z biološkimi odpadki.

Lani je o tem vprašanju v Sloveniji potekala burna javna razprava. Nekatere porodnice so namreč želele svojo posteljico odnesti domov, a so jih v bolnišnicah zavrnili. Ministrstvo za zdravje je nato pojasnilo, da zakon ne dovoljuje izročanja posteljice, saj gre za biološki odpadek, s katerim morajo ustanove ravnati po strogih pravilih. Predstavniki ministrstva so takrat opozorili, da bi izročitev posteljice pomenila kršitev zakonodaje, za katero so predvidene tudi globe.

Incident, ki je odprl vprašanja

Konec leta 2024 so porodnice iz različnih slovenskih porodnišnic poročale o zavrnitvah in nasprotujočih si pojasnilih, zakaj posteljice ne smejo odnesti domov. Nekje so jim dejali, da to prepoveduje zakon, drugod, da mora posteljica ostati za patološki pregled. Dogajanje je v javnosti sprožilo razpravo o tem, ali ima ženska pravico odločati o tkivu, ki izvira iz njenega telesa, in o tem, ali bi morale bolnišnice poenotiti pravila.

Kako to urejajo v tujini

Medtem ko je v Sloveniji posteljica nedvoumno opredeljena kot medicinski odpadek, imajo nekatere države bolj prožno ureditev. V Združenih državah Amerike na primer nekatere zvezne države dovoljujejo, da porodnica vzame posteljico domov. V Teksasu in Oregonu zakon določa, da mora bolnišnica porodnici posteljico izročiti, če ni razlogov za patološko analizo in če testi na nalezljive bolezni pokažejo negativne rezultate. Ženska mora podpisati izjavo, s katero potrdi, da prevzema odgovornost za nadaljnje ravnanje.

Na Novi Zelandiji je vračanje posteljice domov del kulturne tradicije Maorov, ki jo pogosto zakopljejo ob drevo – simbolično dejanje, ki pomeni povezanost otroka z zemljo. Tudi v Veliki Britaniji Nacionalna zdravstvena služba (NHS) v nekaterih bolnišnicah omogoča prevzem posteljice, če porodnica to izrecno zahteva in ni potrebe po dodatnih preiskavah.

V Evropi je praksa zelo različna. V Italiji imajo posamezne zdravstvene regije, kot sta Reggio Emilia ali Toskana, uradne obrazce, s katerimi lahko porodnica zaprosi za izročitev posteljice. Drugod, tudi v Nemčiji in Avstriji, je odvisno od pravil posamezne bolnišnice. Nekatere omogočajo, da del posteljice vzamejo domov za izdelavo homeopatskih pripravkov ali kapsul, druge tega ne dovolijo.

Kaj se da narediti iz posteljice

V državah, kjer je prevzem dovoljen, posteljico porodnice najpogosteje posušijo in jo spremenijo v kapsule – tako imenovano »placenta encapsulation«. Storitev ponujajo zasebna podjetja, ki iz posteljice pripravijo prah, zapakirajo v kapsule in jih pošiljajo materi. Po njihovih navedbah naj bi takšne kapsule pomagale pri okrevanju po porodu, zmanjšale poporodno utrujenost in izboljšale razpoloženje, čeprav znanstveni dokazi za te učinke niso potrjeni.

V Avstriji in Nemčiji delujejo tudi homeopatske lekarne, ki iz majhnega vzorca posteljice pripravijo t. i. placenta globuli. Nekatere družine posteljico zakopljejo na domačem vrtu ali izdelajo odtis na papirju kot spomin. V preteklosti so kozmetična podjetja uporabljala izvlečke človeške posteljice v kremah proti staranju, vendar je to danes skoraj povsem opuščeno zaradi etičnih in pravnih omejitev.

Zakaj posteljice ni dovoljeno prodajati

Čeprav je mogoče iz posteljice izdelati spominske ali osebne pripravke, njena prodaja ni dovoljena. V Sloveniji in v večini držav sveta velja, da se človeška tkiva in organi ne smejo prodajati. V ZDA je to določeno že od leta 1984 z nacionalnim zakonom o transplantaciji organov (NOTA). Dovoljena je le brezplačna donacija posteljice za medicinske raziskave, nikakor pa ne njena komercialna prodaja.

Razlog za to je dvojne narave: gre po eni strani za zaščito človeškega dostojanstva, saj bi trgovanje z deli človeškega telesa pomenilo etični zdrs, po drugi strani pa za varnost ljudi. Posteljica lahko vsebuje patogene, ki so nevarni za zdravje, zato bi nenadzorovana prodaja pomenila tveganje za širjenje nalezljivih bolezni.

Lažna novica o 50.000 evrih

Spomladi 2024 je po družbenem omrežju TikTok zakrožila trditev, da se posteljica lahko proda za 50.000 evrov. Videoposnetki so hitro postali viralni, saj so prikazovali ženske, ki so domnevno “prodale” svojo posteljico podjetjem za izdelavo kozmetike ali dopolnil. Strokovnjaki so te objave označili za popolno laž. Nobeno podjetje posteljic ne odkupuje, njihova prodaja je po zakonodaji prepovedana, številke pa so bile popolnoma izmišljene.

Osebna želja ali pravna prepoved?

Želje porodnic, da bi svojo posteljico ohranile kot spomin, izvirajo iz različnih razlogov – nekatere želijo slediti tradiciji, druge iščejo simbolno ali čustveno vrednost. A dokler v Sloveniji veljajo sedanji predpisi, posteljica ostaja del medicinskih odpadkov, neoseben biološki material, ki se uniči skupaj z drugimi tkivi.

Drugod po svetu se pravila počasi spreminjajo, z večjo odprtostjo do kulturnih in osebnih odločitev porodnic. V Sloveniji pa bo morala razprava o pravici do lastnega telesnega tkiva še počakati – vsaj do trenutka, ko se bo zakonodaja spremenila in omogočila, da se tudi ta simbol življenja in materinstva morda kdaj vrne domov.