Včasih je težko se ne vmešavati v vzgojo vnukov.

/11 /11

In se je začelo.

Vnuk še ni dopolnil niti tri mesece in že sem slišala prve očitke, kako sem pametna, kako vse vem, kako čudne stvari so nas učili pred dvajsetimi leti, kako sem staromodna, kakšne neumnosti govorim in še in še bi lahko naštevala.

Ko sem bila še sama mamica, se nam je vse zdelo tako enostavno in razumljivo. Že v času nosečnosti so nas v materinski šoli (na)učili, kako previjati dojenčka, kako in koliko ga hraniti, kdaj k dojenju dodajati čaj, kdaj začeti dodajati juhice in kašice, kako negovati vneto ritko … Mladi starši smo verjeli v to, kar so nas učili, in rečem lahko, da ni bilo nič novega ali zelo drugačnega od tega, kar smo prevzeli že od svojih staršev.

In kako je danes? Saj več ne vem, ali si vse sproti le zmišljujejo ali se je življenje v teh letih res tako spremenilo, da so sodobne ugotovitve in nasveti tako zelo drugačni.

Toda, še preden je hči Anja povila svojega prvega sinčka in mojega vnučka Liama, sva se dogovorili, da se v njeno vzgojo ne bom vmešavala. In še vedno sem odločena, da se tudi zares ne bom.

Pa vendar ...

Ko je hči prišla iz porodnišnice, sem bila popolnoma vznemirjena in takrat se je začelo. Prvo previjanje Liama.

»Anja, pazi na nogice! Anja, obrni pleničko! Anja, pazi glavico! Anja, temeljito očisti ritko! In glej, da jo zares dobro in na debelo namažeš!«

Vse te besede so kar letele iz mojih ust, kot bi bila plačana, da veliko govorim. Pravzaprav je za babice baje značilno, da smo zelo gostobesedne. In seveda modre. Toda, ali ste vedeli, da v porodnišnicah novopečene mamice po novem učijo, da na dojenčkove ritke ob previjanju sploh ni potrebno vsakič nanesti kreme za ritko?!

Anja, ki je po naravi zelo mirna, dobrosrčna, omikana in vljudna, je bila le modro tiho. Nato je sledil jok Liama.

»Anja, Liam je lačen!«

»Ne mami, Liam je jedel pred eno uro!«

»Potem je pa žejen!«

»Bom skuhala čaj,« se je vdala hči in očitno zadrževala jezo. Vse dokler ji ni »počil film«, ko sem jo prepričevala, da vnuka najbrž boli trebušček, zaradi teh čudnih ozkih hlačk, ki jih oblači ubogemu otroku.

Vse to se je ponavljalo tri tedne, dokler ni nekega dne po enem od mojih »pametovanj« Liama posadila očetu v naročje, mene pa prijela za roko in mi ponudila stol ob mizi.

»Mami, prosim sedi!«

Vsa začudena sem sedla poleg hčerke in z zanimanjem opazovala njen čuden obraz, ki je zrl vame.

»Draga mami. Od tega trenutka dalje ti sporočam, da sem postala tudi sama mamica in te iz srca prosim, da se v moj način vzgoje ne vmešavaš več. Na nosečniški jogi, ki sem jo obiskovala od drugega meseca nosečnosti dalje, in tudi v šoli za starše so nas naučili vse - kako otroka previjati, oblačiti, kdaj ga hraniti in kako ga pestovati. Ko prideš na obisk, zato pridi izključno na obisk. Seveda lahko pestuješ Liama, toda brez pametovanja. In namesto ''soljenja pameti'' lahko pomiješ posodo ali kaj pospraviš, kar meni ni uspelo.«

Prisluhnila sem ji in tudi izvedela, da se po novem (ali celo starem) dojenčku ne dodaja nobene tekočine, saj vse, kar potrebuje za zdrav razvoj, dobi pri dojenju. S tem se seveda povsem strinjam, toda ... da je narobe dodati žličko čaja na dan, to me je pa presenetilo.

Hči me je prav tako poučila, da ne drži, da je otrok žejen, če ima vdolbino na glavici (priznam, da sem zelo presenečena, kako se je življenje spremenilo v teh dobrih 20 letih!), in da na dojenčkovo ritko ni treba ob vsakem previjanju nanesti kreme za ritko. Pa še kaj novega o dojenčkih sem izvedela.

Priznam, zdaj sem pa res zmedena - ali sem res tako starokopitna, kot mi občasno reče hči, ali je zares preteklo že toliko let, da je znanost tako zelo napredovala in se spremenila. Ali pa sem samo čudaška, ker imam takšno "čudno" znanje o dojenčkih in očitno neumne misli.

Ko sem odhajala od hčerinega doma, sem v resnici obžalovala vse vsiljive besede, s katerimi sem vznemirila mlado družino. Pa vendar si kar ne morem pomagati, da ne bi povedala tistega, kar vem in čutim, da je dobro za otroka, saj vedno sledim temu, v kar verjamem in za kar sem prepričana, da drugim ne škoduje. Pa saj vem, da tudi Anja ve, da je vse to moje "blebetanje" pravzaprav povezano z mojo skrbjo in ljubeznijo do vnučka.

No, nekaj pa sem se vendarle naučila. Ko pridem k hčerki na obisk, vedno pomijem posodo, pred tem pa še kaj dobrega skuham. Seveda takšno hrano, ki jo Anja lahko je, da moj zlati vnukec kasneje ne bo imel krčev. Pa ni važno, kaj pravi sodobna znanost o prepovedanih jedeh za doječe mame.

Moderna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing. Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.