|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

bucko.sara: Skoraj tako kot sem si predstavljala

Porodne zgodbe, 1.2.2013
Nosečnost je potekala, brez izrazitih "nosečniških" znakov, torej lepo. Na koncu se je sicer pojavila alergija in srbenje, ampak še sreča da je to bilo na koncu.

image
Porod, tak kot sem si ga predstavljala
/11


Ringarajin uporabnik: bucko.sara

Datum: oktober, 2012

Tip poroda: naraven porod

Število dni v porodnišnici: 7 dni

Porodnišnica: Maribor

Ocena porodnišnice: 4

Komentar ocene: Ocenjeno glede na vse dni v porodnišnici

 


 

 

Svojo porodno zgodbo bom opisovala kar z dveh vidikov, kot novopečena mamica in novopečena babica :)

Nosečnost je potekala, brez izrazitih "nosečniških" znakov, torej lepo. Na koncu se je sicer pojavila alergija in srbenje, ampak še sreča da je to bilo na koncu. Termin poroda sem imela 14. novembra, vendar sem od vsega začetka vedela, da bo moja pikica prišla nasvet prej in res se nisem motila. Rodila sem točno v 37. tednu.

 

Tisti petek se je izluščil čep - prvo znamenje začetka poroda ... Možu in ostali družini sem povedla, da ne bo več dolgo do poroda, a niso verjeli, saj še je bilo mesec dni do termina. V soboto sem bila naspidirana, bila še na rojstnem dnevu in uradnem sestanku, bila zelo razdražljiva in nerazpoložena.

In naslednji dan sem vedela zakaj, začeli so se popadki, na 10 min, neredni, zdaj na 5 min potem spet nič. Naši bi me že poslali v porodnišnico, a sem jim jasno in glasno povedla, dokler zdržim bolečino, mi ne odteče voda ali se pojavi kaj neprimernega, ter da dobro čutim gibe otročka, ne grem v porodnišnico.

In tako je tudi bilo. Popadki so še zmeraj bili bolj ali manj neredni, čeprav že včasih po 6-8 ur skupaj tudi na 3-4 min. Ampak doma jih je bilo veliko lažje prenašat, čistila sem hišo, pomivala okna, menjala zavese, šla na zelo dolge sprehode, se smejala in zabavala z družino in tako preživljala popadke do srede.

V torek zvečer je prišla prijateljica, prav tako babica, ki mi je bila v veliko pomoč med predihavanjem. Iz torka na sredo ponoči so bili popadki močnejši. Zjutraj se zelo lačna bašem s hrano in razmišljam kako bo intenziven in trajajoč sam porod. Moža, ki mu ni bilo za v službo, sem poslala delat in ga potolažila, da prvič ne bo tako hitro, da ga bomo že poklicali pravočasno. No, in dobro uro zatem, točno ob 7h zjutraj naredi pok in odteče voda, zares dober občutek olajšanja. Sama si rečem, no, super, sedaj pa res moram v porodnišnico. Grem se stuširat, si naredim frizuro in umirjam panično mamo ter priganjam utrujeno prijateljico. Pokličemo še moža, ki trenutno ni blizu Maribora in mu povem, da naj kar pride počasi, saj sedaj pa počasi bo.

 

No, in tako pridemo malo pred 8. uro v porodnišnico, vmes je bilo par zelo močnih popadkov in tako sem spoznala, da tisti popadki, ki so bili do sedaj niso bili nič. V porodnišnici me vsi zelo lepo sprejmejo, odprta 4 cm, izberem si lahko tudi sobo in vidim, da dela tim, ki ga dobro poznam in veselje je bilo večje. Po vseh vprašanjih in popisu ter predihavanju popadkov, ki so zmeraj bolj boleči, sem izredno hvaležna, da je bila z mano prijateljica, ki me je zelo dobro znala voditi med popadki in me skoz in skoz spravljala v smeh. Ja, smejala sem do zadnjega in tudi po tem in to med hudo bolečimi popadki, pri katerih misliš, da boš kar umrl, vendar nisi prestrašen, ker se kot babica zavedaš, da huda bolečina pač spada zraven. Pri tem sem se spraševala, če res to lahko traja še tako zelo dolgo. A hitro sem spoznala, da me je začelo tiščat in se razveselila kot mali otrok igrače, da zdaj pa je res tu že finale. Dobila sem energijo in zagon, predala sem se občutkom. Ob uhajanju blata sem si zaželela, da bi mi naredili klistir, ki se ga ženske tako bojijo, in ki ga v Mariboru ne opravljajo, v Ljubljani pa.

 

In tako sem se povezala z občutki tiščanja, in samega pritiskanja, ter potovanja mojega otročka. Babica Nina je zelo poslušala moje občutke in ob pregledu ugotovila, da bomo šli kar rodit. Prijateljica hitro kliče moža naj pohiti, a ko pride nazaj v sobo, smo že pritiskali in rojevali. Ne morem pozabit tistega finega občutka, ko sem se lahko prijela pod kolena, privzdignila glavo in tiščala. Ne predstavljam si, da bi rodila v drugačnem položaju, čeprav sama veliko dam na položaj čepe. Slišala sem, kako se pogovarjajo o epiziotomiji, prerezu, trudili so se, da ne bi bilo treba, ampak popadki so tako tiščali in hiteli, da sem sama rekla, da naj raje prerežejo, kot da se strgam. In tako začutim in slišim tisti rez, čutila sem da ni bil velik, a ravno dovolj, da je takoj pokukala glavica z črnimi laski, ki sem jo na hitro pobožala in začela ponovno tiščati.

 

Tako se je moje detece po 2 urah in pol ob 10:38 porodilo, moja mala punčka ki je glasno zajokala in ni počakala atija, da bi videl njeno rojstvo in slišal prvi jok. Apgar 9, 9. Za prvorodko je bil to ekspress.

Dali so mi jo na trebuh, prijateljica je prerezala popkovnico, in tako je moja punčka začela samostojno živeti :) Nato so jo uredili, potuširali ji laske in ob tem je očitno uživala. Vprašali so me, če jo želim imeti golo ob sebi, in seveda sem pritrdila, tako sem jo dobila golo na gole prsi in jo grela z lastnim telesom. Bila je zelo modrikasta v obraz, saj je zelo hitro potekalo in je bil velik pritisk na glavico. Nato so jo oblekli in sem jo dojila, zanimiv občutek, ko sem jo pristavila in je zagrabila bradavico ter povlekla. Medtem so me zašili, uff neprijetna bolečina, huje kot porod, ampak ko gledaš svojo detece se da prestat. V tem času je uspel priti moj mož, katerega je že čakala mala štručka.

No, potekalo je skoraj tako kot sem želela, brez protibolečinskih zdravil, čim bolj naravno. Epiziotomije si sicer nihče ne želi, ampak bolje to kot hujša strganina.

 

In tako so me odpeljali na oddelek. Takoj sem vstala, saj sem bila polna energije, prav nič utrujena, bila sem zelo navdušena, redno sem pristavljala svoje detece. In tretji dan, ko je bil čas za odhod, nisva mogle iti domov, saj je moje detece zgubljalo na teži, kajti nisem imela niti kapljice mleka. Takrat so se začele skrbi, otrok je zgubljal in bil vedno bolj "švoh", doletela jo je še zlatenica, odpeljana je bila pod lučko. Bila sem psihično na tleh, tako in tako, dodatno so vplivali še hormoni. Izredno sem želela dojiti, zato sem jo redno pristavljala in prosila tudi za dodatek, ki ga nekatere babice niso želele dati, nekatere pa. Ko je bil otrok nasiten od dodatka, sem se lažje sprostila in 5 dan sem končno dobila naval mleka, takrat se je padanje teže tudi ustavilo, zaradi zlatenice je še zmeraj morala biti na loparčku, ampak to naju ni oviralo, samo da je bila pri meni. (Tako da dodatek v takem primeru ne škodi, kajti če ženska res želi dojiti in še nima mleka je bolje to, kot pa da otrok zato zelo izgubi težo.)

Razjezilo me je le to da kljub mrazu zunaj - bil je sneg, niso delali radiatorji in je bilo resnično hladno, prav tako je bila ena neprijazna sestra, ki je zaradi slabega zraka prezračila sobo tako, da je okno in vrata odprla na strežaj, ne ozirajoč na dojenčke in mamice v tankih pižamah. In zaradi primerkov takih sester se meče slaba luč na vso porodnišnico. In ko bi lahko odšle 6 dan domov, so meni spustili šivi, zato vam na srce polagam, če Vam ni bil možen porod brez šivov, tudi če se počutite dobro in nimate bolečine zelo pazite na svoje šive.

In 7 dan sva končno dobile možnost za odhod. Navdušena tako zelo, da še sedaj ne morem povedat kaj sem takrat občutila.

 

Ob prihodu domov seveda obiski, vendar vsi tako prijazni, da so naju samo pokukali v sobo in naju potem pustili. In dojenje je takrat zares resnično steklo, moja punčka, ki je ob rojstvu tehtala 2890g, 48 cm, teža padla celo na 2640 g, je pri dveh mesecih tehtala 4760 g in zrastla za 9 cm. In ja - izključno dojena.

 

Vsem nosečnicam, ki jih čaka porod, svetujem, naj bodo sproščene, naj svoje želje tako poglabljajo, naj si zadajo načrt in se z njim poistovetijo, tako bo porod potekal, kar se da po njihovih željah. Vedeti morajo, da vsega se zagotovo ne da izpolniti, da bolečina je prisotna, tudi če dobite kaj proti bolečinam. in zavedajte se, da se porod ne začne s prvimi popadki, ki so za nekatere bolj ali manj boleči, odvisno od bolečinskega praga. Tako, da ne poslušajte žensk, ko pravijo da so rojevale 3 dni, res je popadki res lahko trajajo več dni, ampak sam porod se začne, ko se ustje že odpre in zmehča, ko postanejo popadki zares intenzivni in boleči.

Veliko porodov sem doživela kot babica, videla marsikaj, ampak nikoli se nisem mogla tako poistovetit z ženskami kot se lahko sedaj, ko sem rodila tudi sama.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Prepovedana opravila za nosečnice
Čeprav so nosečke nagnjene k temu, da morajo pred porodom do potankosti urediti svoje gnezdece, je priporočljivo, da se ...
24
7 stvari, ki dojenček počne v trebuhu
Brce že prepoznate, kaj pa še kaj drugega počne vaš dojenček v trebuhu? Preberite, presenečeni boste, kaj vse počne malo...
4
Zgodnji znaki nosečnosti: Izcedek
Zanositev povzroči številne spremembe v ženskem telesu in ena od teh je trdnost in položaj materničnega vratu. S spremlj...
4
7 znakov, da se maternični vrat aktivno od...
Ko otrokova glavica potuje po porodnem kanalu navzdol, se na zadnjici pojavi rdečo-vijolična ali rjavkasta črta. Bolj ko...
4



Stres v nosečnosti lahko škoduje otroku
Rezultati najnovejših raziskav so pokazali, da lahko čustvena in psihična napetost v času nosečnosti slabo vpliva na ner...
10 načinov, kako partnerju razkriti nosečnost
Zbrali smo 10 zabavnih in kreativnih načinov, kako partnerju sporočiti, da bo očka.




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?