Kateri so dejavniki tveganja? (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Dodatna pazljivost je potrebna prav zato, ker v primeru ogrožanja ne ogrožate samo sebe, temveč zraven ogrožate še eno življenje, ki se je komaj začelo razvijati in ste vi odgovorni za njega, saj ga na vsakem koraku nosite s seboj.

Rizične dejavnike lahko razdelimo v več skupin. Na nekatere ne moremo vplivati, drugim pa se lahko izognemo.

• Genetski dejavniki oziroma ponavljajoči se dejavniki v družinah: sem spadajo razne oblike dednih bolezni in pa druge genetske mutacije. Na to vrsto dejavnikov tveganja ne moremo vplivati. Če se v družini opazi ponavljajoče pojavljanje določenih bolezni ali okvar pa se je pametno pred nosečnostjo posvetovati s strokovnjaki iz genetske ambulante.

• Biološki dejavniki: sem prištevamo vse viruse, bakterije in protozoe (praživali). Še posebej so nevarni virusi v prvem delu nosečnosti. Med najnevarnejše viruse prištevamo citomegalovirus, virus HIV, virus rdečk, … Prav tako so nevarne bakterije in protozoe skozi celo nosečnost (salmonela, toksoplazmoza, listerioza, …). Biološkim dejavnikom se do neke mere lahko izognemo, tako da pazimo s kom smo v stiku, kakšno hrano jemo, v kakšnem okolju živimo, …

• Kemični dejavniki: med kemične dejavnike uvrščamo alkohol, mamila, nikotin, kofein, zdravila, pesticidi, težke kovine, … Tej vrsti dejavnikov se lahko v veliki meri, če ne popolnima, izognemo, saj so večina od njih razvade sodobnega življenja. Tudi pri uživanju raznih zdravil je potrebno biti izjemno previden in na nosečnost opozoriti zdravnika, da bo lahko presodil katera zdravila bi bila primerna in katera ne.

• Fizikalni dejavniki: k fizikalnim dejavnikom štejemo predvsem razna škodljiva sevanja, zato ni priporočljivo da nosečnico hodijo na rentgensko slikanje. K fizikalnim dejavnikom prištevamo tudi razne poškodbe in udarce v trebuh (prometne nesreče, padci, …).

• Mešani dejavniki: sem spadajo vsi ostali dejavniki tveganja, ki se jih ne da razvrstiti pod zgoraj omenjene kategorije dejavnikov tveganja. Med njimi so razne bolezni matere (sladkorna bolezen, fenilketonurija, epilepsija (zdravila – antiepileptiki), povišan krvni tlak, …), pomanjkanje hrane, nepravilna prehrana, dvojčki, trojčki, …, psihološki stres, … . Stres v nosečnosti je zelo pomemben dejavnik tveganja, saj fiziološke odgovore s katerimi se telo odzove na stres, doživlja tudi otrok. To pa se opazi po rojstvu, saj je tak otrok bolj razdražljiv, jokav, občutljiv, … . Pri tem pa je potrebno vedeti, da je kronični (ponavljajoči se) stres nevarnejši od enkratnega oziroma akutnega.

• Tudi med samim porodom se pojavljajo določeni dejavniki tveganja, na katere je potrebno biti še posebej pozoren. Mednje uvrščamo hipoksijo (pomanjkanje kisika), nedonošenost pri kateri so glavni problem možganske krvavitve, medenična vstava pri kateri je nevarnost izpada popkovnice in s tem prekinitev oskrbe s krvjo in kisikom. V to kategorijo pa uvrščamo tudi carski rez, saj to ni naravna pot po kateri naj bi se otrok rodil in se ga ponavadi poslužijo ob raznih zapletih.

• Seveda tudi obdobje po porodu še ni varno, kar se tiče dejavnikov tveganja. Glavne težave, ki lahko pustijo na otroku posledice za nadaljnje življenje so razne infekcije (okužbe), ki so dokaj pogoste v poporodnem obdobju, pomanjkanje kisika, zlatenica, Rh neujemanje (v 2. nosečnosti), …

Seveda pa se različni dejavniki tveganja pojavljajo še celo obdobje dojenčka in otroka. Eden najpogostejših izmed njih so padci. Še zelo majhen dojenček vas lahko preseneti in pade iz previjalne mize, zakonske postelje, … za to je potrebno biti zelo previden, saj poškodbe glave (možganov) lahko preprečimo tako, da otroka nikoli ne puščamo samega v nevarnih situacijah. Tudi kasneje so padci po stopnicah, s kolesom in druge nesreče pogost dejavnik tveganja, ki za seboj lahko pustijo neljube posledice. Previdnost in zaščitna oprema nista nikoli odveč.