|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Dejstva o dojenju in podaljšanem dojenju

Petra Bališ, 24.1.2010
UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številne državne pediatrične ustanove poudarjajo, da je človeško mleko najboljša možna izbira za hranjenje otrok. Preberite nekaj dejstev o dojenju in se o tem prepričajte tudi sami.
Ključne besede:

image
/11


Človeško mleko prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju. Zdravstvene organizacije priporočajo polno dojenje (brez vseh nadomestkov) najmanj prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob dodajanju goste hrane še najmanj dve leti ali dalj.


Dejstva o dojenju

  • Doječe matere porabijo dnevno povprečno okoli 500 kcal več samo za tvorbo mleka.
  • V laboratorijskih pogojih je bilo dokazano, da snovi v materinem mleku pobijajo celice raka na pljučih, požiralniku, ledvicah, črevesju in mehurju, pa tudi celice limfomov, levkemije in bakterije pnevmokokov. Nekateri raziskovalci so v laboratorijskih pogojih opazili podobne rezultate – materino mleko je pobilo ali nevtraliziralo spore klamidije, HIV in nekatere vrste bakterij. Raziskave materinega mleka so prinesle številna odkritja, ki so pomagala raziskovalcem pri razvijanju novih zdravil za bolezni. Dlje ko je dojenček dojen, bolje je zaščiten. Znanstvene raziskave ta učinek imenujejo »učinek količine«. Nekaj primerov, v katerih se kaže učinek količine dojenja: manjša pogostost levkemija in limfomov v otroštvu, infekcije ušes, infekcije dihal, driska, haemophilus influenzae (HIB), debelost in čezmerna telesna teža, doseganje razvojnih mejnikov.
  • Znanstveno je dokazano, da so dolgo dojeni otroci bolj samostojni, bolj komunikativni, zaupljivi in bolj odprti ter tudi bolj inteligentni.
  • Zmerna telesna dejavnost po porodu (npr. aerobne vaje 3- do 5-krat tedensko) ne vpliva na dojenje in pomembno izboljša materino telesno pripravljenost.
  • Matere vegetarijanke bi morale v času dojenja uživati hrano z živalskimi beljakovinami, obogateno sojino mleko, kvas in dietne dodatke vitaminov. Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca in mleko,redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogo veganski prehrani, ki ne vključuje dietnih dodatkov vitamina B12, pa lahko pride do posledic pomanjkanja tega vitamina. Posledice pomanjkanja vitamina B12 pri dojenčkih se kažejo kot nepopravljive nevrološke okvare, hematološke in presnovne motnje.
  • Nekateri otroški zobozdravniki so poudarili, da je ob dolgotrajnem nočnem dojenju nujno izvajati pri dojenem otroku redno ustno higieno. Tako dolgotrajnemu pogostemu dojenju ne bo treba pripisovati pomembnejše vloge pri razvoju zobne gnilobe v zgodnjem otroštvu. Poudarjajo, da dojenje ohranja zdravje ustne votline, ker ugodno učinkuje na razvoj čeljusti in medčeljustnih odnosov ter zmanjšuje verjetnost dolgotrajnih sesalnih razvad in uživanje sladkanih tekočin. Seveda pa je poleg dojenja potrebno spodbujati pravočasen prehod na mešano in čvrstejšo prehrano, ki zagotavlja ustrezen razvoj funkcij ustne votline.
  • V Sloveniji velja splošna ugotovitev, da večina mater prehitro preneha dojiti. Prav zato se moramo vprašati, kje tičijo vzroki za prehitro opuščanje dojenja po prihodu iz porodnišnice domov. Krizno obdobje za izključno dojenje nastopi pri starosti treh mesecev.
  • Dojenje v prvem letu in dojenje, ki se podaljšuje še v drugo leto je pomemben preventivni dejavnik obolevnosti otrok in ima pomembno zaščitno vlogo. Dojeni otroci v drugem letu prejmejo manj antibiotikov in so manj pogosto pri zdravniku kot nedojeni. Zaščitno vlogo dojenja npr. pri preprečevanju vnetij srednjega ušesa pri dojenčkih so potrdili tudi zdravniki na Otroškem oddelku SB Ptuj.


Preberite več:

  • The Breastfeeding Answer Book, 2003, La Leche League International
  • The Womanly Art of Breastfeeding, 2004, La Leche League International
  • La Leche League International Tear Off Sheet, 2004, slovenski prevod A. Benedik
  • Simpozij: dojenje v novem tisočletju, Laško, 2001
Romantični vikend samo za vaju na Krasu
Če s partnerjem obožujeta provansalsko in toskansko romantiko, vama zanju ni treba odpotovati v Francijo in Italijo, saj...
8
Vprašanja mamic: Novorojenček in poletje
V vročih poletnih dneh se mnoge mamice sprašujejo, kako obleči novorojenčka in kako zaščititi pred soncem njegovo nežno ...
7
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
5
Prihod novorojenčka iz porodnišnice
Vsaka bodoča mamica se med nosečnostjo sprašuje, kaj pripraviti za novega prihajajočega člana. Veliko veselje je hoditi ...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Prehrana doječe matere
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka v prvih šestih mesecih njegovega življenja. Pomembno je, da mamica je zdra...
Dojenje: Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Katere so najpogostejše napake pri pristavljanju dojenčka pri dojenju? Kaj storiti, če dojenček ne zagrabi bradavice? Je...




Energijske pijače
Michonne RR

Ali svojim otrokom do 10 let dovolite piti energijske pijače?