/11 /11

Ranko Rajović dr. je bil gost oddaje Ordinacija na RTS. Na prvo voditeljevo vprašanje, kakšni so otroci danes in ali so drugačni od prejšnjih generacij, je povedal:

"Je danes okolje enako?" Ni in okolje je 100% pomembno. Vsaka nova generacija, vpisana v prvi razred, je nekoliko šibkejša od prejšnje. Kaj se bo torej zgodilo z otroki, če bomo še naprej vztrajno uporabljali iste metode? Huje bo. Zato moramo spremeniti metode."

Doktor Rajović pravi, da so motorične sposobnosti otrok danes bistveno slabše, splošno znanje prav tako, pozornost je šibkejša, besedni zaklad je slabši. To pomeni, da se je težava začela že pred šolo. In za to ne moremo kriviti samo staršev, saj je velik problem tudi okolje. Potem pride nova težava, to je šola. Otroci zaradi nepravilnega razvoja ne morejo ohraniti pozornosti, ne znajo brati, pisati, čeprav so inteligentni.

O manipulaciji in mejah

"Ko je otrok srečen, smo srečni tudi mi." In obstaja prostor za manipulacijo. Starejši ko je otrok, bolj nadzoruje starše, če niso postavljene meje. Tu pridemo do problema mobilnega telefona. Armada staršev ne ve, kaj bi z otroki. Otroku je težko postaviti meje, zato gredo celo do tega, da se ponoči zbujajo za igranje iger. Ko se otrok igra, večkrat dobi endorfine in postane tako rekoč odvisen. Endorfinski stimulansi so kot morfij, so kot droga.” - opozarja doktor Rajović.

O materah, ki neutrudno skrbijo, da otrok med hojo slučajno ne pade, pravi, da je to velika napaka.

»Ko otrok shodi, bi moral v treh mesecih pasti 500-krat. Zato se mora naučiti pasti! Na eni, na drugi strani, na obeh ... če se ne učijo, potem ko pridejo v vrtec, se držijo skupaj kot deske. Ker ne znajo pasti, se tega niso naučili. Starši morajo razumeti, da je zaščita dobra, pretirana zaščita pa škodi otroku. Dober primer je nagon, ki ga imajo matere. Ko otroka dvignejo, ga nosijo tako, da ga obrnejo proti sebi in si ga položijo na prsi. To je materinski instinkt. In kdaj očka tako nosi otroka? Samo ko mama gleda. Očka ga prenaša iz ene roke v drugo, se z njim igra, vrti in tako aktivira zelo pomembne predele v možganih. Naj očetje naredijo svoje.« - pravi zdravnik, ki je nevroendokrinolog in ustanovitelj programa učenja NTC.

PREBERITE TUDI: 10 stvari, ki jih ne naredim namesto svojega otroka

Kako zgraditi avtoriteto

Doktor Rajović zatrjuje, kar že vsi vemo, namreč, da mora imeti otrok mejo.

»Moj sin Danilo je za 5. rojstni dan dobil videoigrico in ker nisem ravno za to, sem bratranca, ki jo je kupil, vprašal – zakaj? On mi pravi: No, Ranko, ne bodi primitiven, vsi ga imajo, kako se bo igral z drugimi otroki, če o tem nič ne ve? No, vidiš, kje je logika, ko to igro igra sam."

Zdravnik pravi, da se je odločil, da bo sina pustil igrati pol ure na dan, a je kmalu ušlo izpod nadzora.

»Poskušal sem mu razložiti, da ne bo imel dobre akomodacije oči, da bo imel težave s pozornostjo, ko bo šel v šolo, da ne bo mogel brati več kot 15 minut in da se temu reče disleksija, pustil mi je končati in vprašal: 'Ali lahko zdaj igram?'. Vidim, da se ne splača.

V redu, rečem, ker si me nekajkrat prevaral, ti bom to vzel, dokler se ne dogovoriva. 'Oči, pridi nazaj, se bova dogovorila.'

Nato ga vprašam:

"V redu, ali želiš to igrati enkrat ali dvakrat na teden?"

"Ne, hočem vsak dan."

"Enkrat ali dvakrat na teden? Če se ne strinjava, ti ga vzamem. Imaš 10 sekund. 10, 9, 8 ..."

"Dvakrat."

Potem sva se po istem principu dogovorila, da bo pol ure, ponedeljek in četrtek. Podpisala sva pogodbo, ki sem jo fotografiral. Že naslednji dan je goljufal. Vzel sem mu telefon, jokal je, delal vse mogoče. Ko je naslednjič goljufal, je jokal celo uro. Tretjič ni niti zajokal. Razumel je, da obstaja meja in da ko jo preseže, ni več poti nazaj. To je modrost starševstva, postavljanje meja. Starši se morajo izobraževati, brati, videti, kaj je novega, da se naučijo pravilno postaviti." - trdi dr. Rajović.

Za otroka ni problem pol ure gledati v ekran in potem iti ven za pol ure ali uro tečt, da nekako nadoknadi zamujeno. Težava je, če ni gibanja, ampak je vse skupaj gledanje v ekran, je glavno sporočilo, ki ga želi zdravnik poslati staršem.

Na vprašanje, kdaj je v redu dati otroku napravo, dr. Rajović pravi, da otrokom pred šolo nikoli ne bi dal telefonov, čeprav ve, da je to nemogoče.

»Otrok ima dolgčas kot dejavnik razvoja. Ko mu je dolgčas, mora razmišljati, izumljati, uporabljati igrače za zabavo. Ko prižgeš risanko, mu ni treba narediti nič, problem dolgčasa je rešen. Otroku je to všeč, vse težave želi rešiti tako, zdaj. Tako kot risanka trenutno reši problem dolgčasa."

PREBERITE TUDI: HIPERLEKSIJA – »motnja pametnega otroka«, za katero še niste slišali

V nadaljevanju o pomenu gibanja pri otrocih dodaja, da so najpomembnejši predmeti do 12. leta športna vzgoja, glasba in umetnost. Glavna dejavnost je gibanje in v gibanju se razvijajo možgani, zato je otrokova naloga, da se giba. Če se otrok ne zna premikati nazaj, jutri ne bo razumel matematike v minusu. Otroci naj bodo v gibanju od jutra do večera. To jim omogoča razvoj. Park, igrišča. Bolj ko jim otežujemo gibanje, bolje se razvijajo. Hoja po robniku, druženje, to je tisto, kar potrebujejo.

»Zavedam se, da športne vzgoje ne more izvajati vsak dan v šoli, a obstajajo načini, kako otrokom omogočiti kakovosten razvoj tudi pri rednem pouku.« Nekateri učitelji, s katerimi delam, so na primer vzeli laks, z njim prevezali mize, kjer gredo otroci in obesili zvončke. Potem, ko gre otrok do deske, gre mimo nje, preskoči ovire in se vrne vzvratno. Cilj je preprečiti zvonjenje. Tako lahko nadomestiš to pomanjkanje gibanja."

"Uroš Petrović se je na delavnici domislil uganke: Kakšno je razmerje med albatrosom in številko 40?" Nihče ne ve, a ugibanja se začnejo:

Razpon kril je 40 dm? - Odlično opazovanje, vendar ni, ampak 35.

Koliko let živi? - Ja, prav razmišljaš, živi ob morju, se zdravo prehranjuje in živi dolgo. Tudi 80 let.

Ali toliko dni leži na jajcih? - Super ideja, in ker je velik ptič, leži dolgo, 60 dni. Kokoš je manjša, nese 21 dni, albatros pa 60.

Tako se učiš. Vsakič, ko odgovorijo, jih spodbujam, da dobro premislijo, potem pa, ko ugotovijo, da odgovor ni pravilen, občutijo tisto navdušenje, kot ko odpreš darilo in ne veš, kaj je notri, zato ne moreš počakaj, da izveš. Tako pridobljene informacije si otroci zapomnijo, tako se učijo. Informacij jim ne dajejo na pladnju kot v šoli. Pot do znanja je pomembna.

Ko sem jih kasneje vprašal, kakšen je razpon kril, koliko časa albatros leži na jajčecih, so vsi odgovorili v en glas. Mimogrede, albatros lahko leti 40 kilometrov na uro.«

Vse, kar otrok reče, vsak odgovor, ki ga da, je treba spodbujati. Ko odgovori napačno, vam sploh ni treba reči, da je napačno, dovolj je že samo zavijanje z očmi, da otroka odvrnete. Otroka je treba naučiti razmišljati, trdi dr. Rajović.

»Ko imajo starši majhne otroke, kupijo ščitnike za vtičnice. Kaj ste naučili otroka? No, bo šel k starim staršem, k teti, tam ne bo zaščite. Otroka je treba takoj naučiti vzročno-posledične zveze. Če začne potiskati prste, je bolje, da ga takoj zbodemo v prste, da bo razumel, da bo neprijetno, če se bo dotaknil vtičnice." svetuje ta strokovnjak za razvoj otrok.

PREBERITE TUDI: Dr. Rajović: Pri otrocih razvijajte divergentno mišljenje, to je ključnega pomena za razvoj nadarjenosti

Ko govori o tem, za katere poklice pripravljamo otroke danes, dr. Rajović spomni, da od 10 poklicev, po katerih je danes največ povpraševanja, jih devet pred 10 leti ni obstajalo. To pomeni, da danes otroke pripravljamo na poklice, ki jih še ni!

"Kaj ti to pove?" Zato bi moral biti naš prvi cilj naučiti otroke razmišljati.«