|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

RINGARAJIN KLEPET: Družina v samoizolaciji - Familylab svetuje

Helena Primic, 13.4.2020
Ta domača karantena niti približno niso romantične počitnice, na katerih večinoma lenarimo, se sproščamo in zabavamo. Preverite, kaj pri družinskih težavah svetujejo sodelavke Familylaba Slovenija.

image
Pogostejši prepiri med sorojenci so v karanteni nekaj normalnega.
/11


Družinsko življenje je v domači karanteni obrnjeno na glavo. Zato sta tudi vzgoja in vodenje družine toliko težja.

Kako se v tem času družinske samoizolacije lotevati vzgojnih, šolskih in odnosnih težav, smo se pogovarjali s sodelavkami Familylaba Slovenija - Darjo Barborič Vesel, Barbaro Brinovec Pribaković, Ksenijo Zor in Sando Božeglav. 

 

Čeprav se domača karantena na prvi pogled morda sliši romantično (družina bomo končno imeli več časa drug za drugega in se bomo lahko globlje povezali), pa vendarle ta nenehna bližina prinaša tudi veliko stisk. Kateri so tisti občutki in težave, ki se v družinah verjetno vse bolj pogosto oglašajo?

Sanda: Mislim, da ta domača karantena niti približno niso romantične počitnice, na katerih večinoma lenarimo, se sproščamo in zabavamo, saj smo v resničnem svetu starši morali čez noč postati učitelji in kuharji vseh družinskih obrokov vse dni v tednu (ne samo ob vikendih), prav tako smo se morali odpovedati vsem aktivnostim izven doma, kjer smo si prej polnili baterije in se sproščali tako od obveznosti kot drug od drugega. Veliko staršev je tudi na čakanju ali so celo dobili odpoved, tako da tudi vse te finančne skrbi in negotova prihodnost niso nič kaj romantične. Da ne omenjam težav otrok, ki so morali čez noč preklopiti na šolanje na domu in vse izzive, ki jih prinaša takšno šolanje preko spleta in s pomočjo staršev, ki pač niso učitelji. Če ti seveda ne delajo od doma in se morajo otroci pri delu s šolo večinoma znajti sami.

Ksenija: Res je, trenuten čas je poln negotovosti in strahu tako glede sedanjosti kot prihodnosti, zato smo družine polne različnih občutkov - od strahu, tesnobe in jeze do nemoči, žalosti in osamljenosti. Skupaj z vsakodnevnimi težavami - kdo bo kaj počel in v katerem prostoru, na kateri od naprav (če imamo to srečo, da smo vsaj za silo opremljeni za to šolanje in delo na domu), kdo bo šolarju pomagal pri delu za šolo ali se ukvarjal z mlajšimi otroci, da lahko tisti drugi kaj naredi(jo).

Barbara: Zato je morda bolje, da to domačo karanteno vzamemo kot priložnost za intenzivno spoznavanje samega sebe in drug drugega, predvsem v smislu potreb in meja, ki so v samoizolaciji še bolj na preizkušnji. Agresivnost je zato v takšnih okoliščinah pogost odziv, tako pri otrocih kot starših. In ne pozabimo, da bodo verjetno na površje priplavali tudi vsi tisti medosebni izzivi, ki smo se jim do sedaj morda izogibali.  

 

PREBERITE TUDI: Življenje v karanteni - Zlata pravila za starše

 

Kaj pa lahko preventivno storimo starši, da bo v teh karantenskih razmerah družinskih težav vendarle čim manj?

Ksenija: Za to, da bosta starša lahko delovala čim bolj umirjeno, je priporočljivo, da se partnerja tako uskladita, da si lahko vsak vzame kakšno uro prostega časa samo zase - brez prisotnosti otrok in partnerja.

Barbara: Res je, to, da ima vsak družinski član možnost odmika, ko je lahko le sam s sabo, je v tem času družinske samoizolacije še toliko bolj pomembno. Staršem bo pomagalo tudi to, da raziščejo, pri čem si lahko dovolijo spustiti standarde, kar jim bo zmanjšalo vsakodnevni pritisk in pričakovanja tako od sebe kot od drugih. 

Darja: Zato je v tem času priporočljivo čim več humorja in komedij. Morda lahko enega družinskega člana zadolžimo za šalo dneva. Da nas mine skušnjava, da bi sami sebe in to situacijo vzeli vendarle preveč resno. 

 

Moramo pa vzeti resno šolanje na domu. Morda kakšen nasvet za starše, ki se pri tem ne znajdejo najbolje in jih skrbi, kako bo po koncu karantene s šolo? 

Barbara: Prepričana sem, da na področju "koronavirus šolanja na domu" vsi starši naredijo najbolje, kot zmorejo glede na izredne okoliščine, ki se od družine do družine lahko zelo močno razlikujejo - tako glede razpoložljivega časa in energije kot opreme, znanja in kompetenc. Zato je dobro, da si starši ne postavimo previsokih standardov, hkrati pa prevetrimo otrokov odnos do šole in naš odnos do učiteljev, s katerimi le komunicirajmo. Nimajo vsi učitelji izkušenj in dobrega občutka, kaj pri šolanju na daljavo deluje in kaj ne, zato potrebujejo povratno informacijo staršev. 

Ksenija: Tudi sama spodbujam medsebojno komuniciranje med vsemi vpletenimi - otroci, starši in učitelji. V vse smeri. Prav vsi se namreč lovimo v teh novih vlogah, zato je ta čas lahko idealna priložnost za utrjevanje uspešnega medsebojnega sodelovanja.

Darja: Kot strokovna delavka na šoli lahko rečem, da se učitelji zavedajo različnosti razmer v družinah, zato se po končani karanteni večina ne bo dosledno zanašala na šolsko delo od doma in bo poskušala zamujeno nekako nadoknaditi. Ključno je, da otroci vsak dan vendarle delajo vsaj nekaj za šolo, predvsem pa ta čas izkoristijo za utrjevanje znanja ter naslednjih veščin: a) vztrajnosti (Super, delal si 15 minut!), b) samostojnosti (Tako si razumela navodila? Ok, ti že veš kako je treba.) in c) odgovornosti (Res je, ti že veš, kaj je potrebno narediti in boš to svojo rešitev tudi razložil učiteljici.). Ob tem starši naj ne pozabijo, da je šolanje pravica otrok in dolžnost omogočanja s strani staršev, da ne sme priti do občutka, da je šola pomembnejša staršem kot otrokom, ter da je zelo priporočljivo, da se otrok šole loti takrat, ko imata tako otrok kot starš dovolj volje in energije za to. In da ne pozabimo, da so tudi pri domačem šolanju bolj kot vsebine pomembni procesi ter da se tudi na račun šole znamo vsi skupaj pošaliti in nasmejati. Tudi in predvsem, ko gredo stvari narobe oziroma drugače, kot smo si zamislili.

 

PREBERITE TUDI: Odnosi v karanteni - Zdaj je čas za strpnost

 

Pogosta težava domačega šolanja so tudi mlajši sorojenci, ki šolarje (ne)hote motijo. Kaj pa storiti v primeru, če imamo sorojence, ki so si že brez karantene ves čas v laseh, sedaj se pa morajo "gledati 24 ur na dan"?

Barbara: Če tega nismo storili že prej, je domača karantena odlična priložnost, da končno opustimo predstave o nenehnem sožitju in ljubezni sorojencev ter se kolikor je mogoče odmaknemo od njihovih sporov in konfliktov. Otrokom lahko tudi povemo, da je povsem normalno, da si gremo v teh okoliščinah še posebej na živce.

Ksenija: Ko so spori med sorojenci kronični, je seveda dobro preveriti, kako se otroci počutijo v tej sporih. Pogosto namreč starši ugotovimo, da smo mi tisti, ki imamo težavo z njihovimi spori, otroci pa jih doživljajo kot "normalen" del odnosa. V tem primeru je seveda bolje, da se starš posveti raje svojim živcem kot pa konfliktnemu odnosu med sorojenci.  

Darja: Ko si otroci vsaj minuto niso v laseh, pa to čim bolj dosledno opazimo in pohvalimo. Na primer Lepo mi je biti z vama, ko se razumeta. ali Ta igra vama je bila pa očitno všeč!. Nikakor pa ne Končno se vama je uspelo igrati brez prepiranja. Če oba sorojenca, ki nista v najboljših odnosih, neke aktivnosti ne marata (recimo lupljenja krompirja ali pomivanja oken), jima lahko naročimo, da to počneta skupaj. Kajti tudi nesreča, ogorčenje in jeza nas lahko povežejo. "Proti" staršem seveda, zato ta predlog ni primeren za starše, ki želijo biti pri otrocih priljubljeni. 

 

Tudi težave med partnerji z različnimi vzgojnimi stili so sedaj prav tako na posebni družinski in partnerski preizkušnji?

Barbara: Če so razlike v vzgoji pogosto netivo za partnerske spore, je vsekakor odgovorno, da se partnerja pogovorita, kako si bosta razdelila vodstvo - morda po področjih, morda po delih dneva. V teh okoliščinah je še toliko bolj pomembno, da oba partnerja sprejmeta, da skupaj iščeta možne rešitve, ne pa "pravilne" in "napačne" odgovore.

Sanda: Ko pride do nesoglasij, pa je pomembno, da govorita o sebi in ne o drugem. Da torej uporabljata "jaz sporočila" - jaz čutim, jaz mislim in jaz doživljam ..., ne pa: ti si tak in tak, zaradi tebe ... Če ne gre drugače, si lahko napišeta tudi pismo, pa čeprav bo potovalo le iz dnevne sobe v spalnico ali iz hodnika v garažo.

Ksenija: Res je, zelo je pomembno, da se izognemo pogovorom/prerekanjem, ko smo v afektu. Da smo torej čim bolj potrpežljivi, se pogovorjamo o tem, kar nam je zares pomembno ter drug drugemu sproti povemo, kaj čutimo in mislimo.

Darja: In ko zaznamo, da se celo uro nismo oplazili s cinizmom, ki je pogost spremljevalec izrednih razmer, to praznujmo z nasmehom, objemom in poljubom. Vsakič. Morda tudi s seksom, ki ima mnogo funkcij - telesna sprostitev frustracij, povezovanje in bližina, varnost in odmik od zunanjega sveta.

 

PREBERITE TUDI: BLOG - Slovo od življenja pred koronavirusom

 

Če odrasli pred stresom bežimo tudi v spolnost, pa se otroci večinoma najraje sproščajo na spletu. Kako v domači karanteni urediti to področje, da otroci (pa tudi starši!) ne bodo cele dneve "viseli na telefonu" oziroma spletu?

Barbara: Zanimivo mi je bilo prebrati, da je Michelle Obama kot eno izmed dejavnosti, ki se jim bo družina prepuščala v času epidemije, navedla gledanje serij na Netflixu. Tudi Slavoj Žižek nas spodbuja, da si v tem času dovolimo tudi oblike povsem banalne zabave kot so na primer smešnice. Zatopiti se za nekaj časa v drug svet, ki je oddaljen od sedanje negotove in stresne realnosti, je vsekakor smiselno, sprostitveno in zdravilno. Dokler je zabava pred zasloni tudi v domači karanteni še vedno v relativnem ravnovesju z ostalimi dejavnostmi, se starši lahko povsem sprostimo.

Ksenija: Sama bom še nekoliko bolj drastična - vsa legalna sredstva so dovoljena. Telefoni in računalniki so tako za šoloobvezne otroke kot odrasle, ki ne hodijo v službo, tako rekoč zapovedani, saj na ta način do neke mere vzdržujemo del družabnosti, ki je zaradi samoizolacije zelo okrnjen. Ko gre za mlajše otroke, pa so vse te pametne napravice nujen pripomoček za starše, da v teh norih časih lažje preživijo. Seveda pa je vedno - ne samo v domači karanteni - zaželeno, da so stvari uravnotežene, zato pojdite z otroki vsak dan v naravo in tako poskrbite za pravo dozo IT-naprav.

 

Nam za konec lahko zaupate, kako se s to domačo karanteno soočate ve in vaše družine?

Sanda: V naši družini predvsem poskušamo "umiriti konje", saj smo vsi družinski člani vidno in občutno veliko bolj občutljivi kot sicer. In to počnemo vsak dan znova. Sama na primer zjutraj vadim jogo in malo meditiram, da lažje začnem dan in sem bolj umirjena pri sinovih izzivih s šolanjem doma. S sinom vsak dan prisluhneva Desi Muck, ki bere pravljice, kar naju oba zelo sprosti, jaz pa včasih vmes tudi malo zadremam. Čim večkrat se potrudimo, da imamo družinski družabni večer, čeprav se velikokrat zgodi, da vsak zvečer potrebuje nekaj časa zase. Ali pa se preprosto posedemo pred televizijo, kjer nam ni potrebno početi prav nič in tudi ne pretirano razmišljati. Pa seveda gremo tudi na svež zrak, kjer se sproščamo od te karantene, ki za naju s sinom (partner hodi v službo in zanj ni tako zelo drugače kot sicer) predstavlja kar velik napor. 

 Barbara: Kot mama študentke in dveh najstnikov ter članica introvertirane družine moram priznati, da to stanje domače karantene naši družini ni zelo neprijetno. Zdravi smo tako mi kot naši bližnji, zaenkrat nam uspeva ohranjati duševno ravnovesje, naše obremenitve niso prehude in tudi eksistenčno zaenkrat še nismo ogroženi, kar nam omogoča ohranjati mir. Sobivanje z najstniki je najbolj naporno zato, ker ni veliko možnosti za aktivno starševsko vodstvo in organizacijo družinskega življenja. Moj največji izziv te družinske samoizolacije je zame predvsem opuščanje nadzora in pričakovanj.

Ksenija: Del mene v tej družinski karanteni uživa, saj se nam zjutraj ni treba zbujati s pomočjo budilke. Zame je to velika prednost, saj zares nisem jutranji tip. Kot tudi ne moja dva najstnika, ki že razvojno nista nagnjena k zgodnjemu vstajanju, zato smo teh bolj poznih juter veseli vsi trije. Na enak način poskušam kakšne prednosti karantene najti tudi čez dan in tako uravnotežiti vse tisto, kar nam je koronavirus vzel. Predvsem druženje in svobodno gibanje, kar otroka, ki sta ravno v obdobju, ko jima je druženje z vrstniki zelo pomembno, najbolj pogrešata. Midva s partnerjem sva že prej delala od doma, tako da za naju ni takšen šok kot za večino ljudi. Pa vsak dan se spomnim, da mi ni treba niti enkrat dnevno spremljati novic, družabna omrežja poskušam uporabljati predvsem družabno, prosti čas pa izkoristiti za vse tiste reči, za katere prej nikoli ni bilo dovolj časa.

Darja: Naši prvi karantenski dnevi so bili tesnobni, naporni in hektični. Predvsem zato, ker sem bila kot učiteljica soočena z novo realnostjo dela od doma. To je sedaj nekako utečen proces, imam pa resno muko zaradi pomanjkanja gibanja. Tako sedaj dnevno telovadim, čeprav nikoli nisem marala telovadbe v dnevni sobi. S šolskim delom treh hčera (najmlajša je devotošolka, drugi dve sta že študentki) se ne ukvarjam, saj se tudi prej nisem. Imamo pa seveda polno "koronaizzivov": telovadni izzivi in kuhanje po Jamie Oliverju, kateri dokumentarec pogledati in katero knjigo prebrati, kaj še pospraviti ... Moram odkrito priznati, da se ne prepiramo veliko, verjetno je to luksuz tega, da ima vsaka hči svojo sobo. Pa vendar skupaj telovadijo in študirajo. Ko postane kdo razdražljiv, začnemo debatirati o bioloških, etičnih in socioloških realnostih koronavirusa ter se prav solidno skregamo. Zato da se nam ni treba kregati, kdo bo pomil posodo. Mogoče pomaga tudi to, da sem se prvi teden domače karantene samooklicala za vodjo kriznega štaba na našem naslovu in povsem avtoritarno prevzela ukrepe samozaščite, oskrbe s hrano in družinski urnik. Komentarji ostalih družinskih članov so dobra vaja v cinizmu, upora pa zaenkrat še ni videti.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
7
Stike lahko omejuje izključno sodišče!
Varuh človekovih pravic starše opozarja, da lahko stike med starši in otroki omejuje izključno sodišče, četudi jih je ce...
5
Roke: od pesti do prijemanja
Otrok se rodi z majhnimi ročicami, ki niso sposobne preciznih gibov. Poleg močnega prijemalnega refleksa z drobnimi prst...
4
Vodene koze ali norice: kako otroku pomagati
Preverite, kako dojenčku ali otroku pomagati (o)lajšati srbenje in pospešiti celjenje mehurčkov oziroma kože na povsem n...
4



Nobena mama ni prišla na svet popolna
O materinstvu in vzgoji, pa tudi odnosu do očetov in vseh otrok sveta smo se pogovarjali z mamo, babico, pisateljico in ...
Vsi štirje otroci so vegetarijanci
Pogovarjali smo se z Jasmino Kozina Praprotnik - antropologinjo, strastno tekačico, avtorico knjige Bela dama, ženo teka...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?