Glasbena vzgoja v obdobju od prvega do petega leta je pomembna.

/11 /11

V znanstveno-strokovni literaturi pogosto beremo o pomenu in pozitivih vplivih glasbe v človekovem najzgodnejšem življenjskem obdobju. Domači (Pesek, 1997, Sicherl-Kafol, 2001, Denac, 2002, 2011, Zadnik, 2011) in tuji glasbeni znanstveniki, strokovnjaki, pedagogi (Gordon 1997, Campbell, 2004, Montessori, 2006) poudarjajo, kako pomembna je glasbena vzgoja v obdobju od prvega do petega leta starosti. Avtorji izpostavljajo – na podlagi znanstvenih raziskav in izkušenj iz prakse – pozitivne vplive glasbe na otrokov celostni in glasbeni razvoj.

Glasbeni programi za najmlajše

V tujini v zadnjih letih razvijajo posebej prilagojene glasbene programe, ki so namenjeni mlajšim otrokom od šestih mesecev dalje. Ti otroci obiskujejo te programe skupaj s svojimi starši. V našem okolju se srečujemo z vključevanjem najmlajših v glasbene dejavnosti v okviru javnoveljavnih izobraževalnih ustanov (vrtci) in tudi v okviru neformalnega glasbenega izobraževanja. Tendenca vključevanja tri- in štiriletnih otrok v glasbene programe se pojavlja tudi na ravni glasbenega šolstva. Primeri glasbenega udejstvovanja otrok starih do enega leta (skupaj s starši) potekajo od leta 2008 v slovenskem prostoru v okviru društva Naravni začetki.

V letu 2014 je Akademija za glasbo v Ljubljani kot najvišja glasbeno-izobraževalna ustanova v slovenskem prostoru začela izvajati projekt Glasba kot dejavnik razvoja otrok v predšolskem obdobju. V okviru oddelka glasbene pedagogike Akademije za glasbo v povezavi z Glasbeno šolo Arsem v Ljubljani poteka glasbeni program za najmlajše. Tako povezujemo pedagoška, didaktična in metodična znanja oddelka glasbene pedagogike s praktičnimi izkušnjami Glasbene šole Arsem, ki v zadnjih treh letih razvija in izvaja program glasbenega izobraževanja za najmlajše.

V glasbene programe so vključeni otroci stari od 6 mesecev do vključno tretjega leta starosti. Glasbene urice se izvajajo ob spremstvu staršev. Te trajajo 60 minut in vključujejo temeljne glasbene dejavnosti: izvajanje, (po)ustvarjanje, poslušanje.

Starši pomembno pomagajo malčkom pri prvih korakih v svet glasbe

Starši predstavljajo vezni člen med glasbenimi dejavnostmi in njihovimi malčki. To pomeni, da so starši usmerjeni v izvajanje glasbenih dejavnosti, nagovarjajo in spodbujajo svoje malčke k opazovanju in poslušanju glasbenih vsebin in dejavnosti. Na področju izvajanja so starši spodbujeni k izreki ljudskih in umetnih besedil, k izvedbi prstnih iger in bibarij, k petju ljudskih in umetnih otroških pesmi, k izvedbi glasbeno-didaktičnih iger. Na področju poslušanja starše spodbudimo, da naj svojega malčka nagovorijo tako, da bo svojo slušno pozornost usmeril v poslušani glasbeni primer. Pogosto povežemo poslušanje glasbe z gibno-plesnim izražanjem skozi katerega najmlajši občutijo glasbeni metrum/ritem. Z raznolikimi glasbenimi vsebinami, dejavnostmi in spodbudami razvijamo gibalni, telesni, emocionalni, socialni, govorni razvoj. Na področju glasbenih posluhov spodbujamo razvoj ritmičnega, melodičnega posluha, zlasti pa spodbujamo razvoj slušne občutljivosti in senzibilnosti.

Spodbujamo navdušenje za glasbo

Otrok je med izvajanjem različnih glasbenih dejavnosti v vlogi opazovalca – opazuje glasbeno udejstvovanje svoje matere/očeta – ali pa ga starš posredno vključi v svoje glasbeno dejavnost. Otrok opazuje in posluša glasbeno izvajanje, skozi proces identifikacije z materjo/očetom, se v njem prebudi želja po istovrstnih glasbenih spretnosti, sposobnosti in znanjih. Temeljni cilj naših glasbenih uric je zbuditi in spodbuditi veselje in navdušenje za glasbo.

Učinkovitost izvedb glasbenih uric sproti preverjamo in evalviramo. S sprotnim preverjanjem in evalviranjem opazujemo odzive otrok, ustreznost izbora glasbenih vsebin in dejavnosti ter njihovih izvedb. Evalvacije kažejo, da se otroci intenzivneje odzovejo v primeru, ko matere/očetje izvajajo glasbene dejavnosti. Malčki pozorno opazujejo aktivnosti staršev, pozorno prisluhnejo glasbenim vsebinam, si jih zapomnijo in se zlasti gibno (tudi glasovno) odzovejo na glasbene dejavnosti. Gibalno odzivanje je povsem spontano in naravno za to obdobje, saj je le-to v tem obdobju otrokova razvojna potreba. Glasbene dejavnosti so lahko tako tudi ena od spodbud v gibalno-motoričnem razvoju otroka.

Več informacij najdete na spletnih straneh glasbene šole Arsem TUKAJ.