Ko dojenček prične okušati gosto hrano, včasih starši naletijo na težave. Ali je ne mara, ali si želi le enega in istega okusa. Morda noče odpreti ust, kadar je na žlici zelenjava. Preberite si nasvete o zdravem prehranjevanju.
Kot pravi Ringarajina strokovnjakinja in svetovalka za zdravo življenje Mojca Kurent, se naj mamica loti pripravljanja hrane skupaj z malčkom:
»Ob hitri rasti otroka mamica kmalu ugotovi, da se priprave hrane lahko loti skupaj z malčkom, saj ji bo na svoj način lahko »pomagal«. Neizmerno bo užival, ko ga bo posadila na pručko in bo pod tekočo vodo lahko umival korenček in ga istočasno jedel in kasneje, ko ga bo skuhanega in ohlajenega sam narezal z neostrim nožem na koščke in ga tudi okusil. Ob tem bo okušal katerokoli zelenjavo, surovo ali kuhano.«
Kaj pa lahko pomaga, če otrok noče jesti zelenjave, sadja?
»Pomembno je, da pustimo otroku jesti kuhano in surovo hrano »na njegov način«, torej z rokami, s celo dlanjo ali pa z žličko, ki na začetku zgreši svojo pot. Na ta način bo hranjenje postalo lepo doživetje tako kot je bilo dojenje, ki še vedno traja, kadar otroček želi. Hranjenje je torej ustvarjalno druženje, kjer vedno znova nastajajo novi okusi in kombinacije.«
Skupaj v naravo po hrano.
»V prihajajoči pomladi se z otrokom skupaj odpravimo v naravo in naberimo nekaj regrata, kopriv ali divjih špargljev. Zelo rad vam bo pomagal pri iskanju. S tem pa mu boste podarili neizmerno videnje bogastva, ki ga ponuja narava. Skupaj z njim se lahko odpravite tudi na trg in kupite zelenjavo, ki jo ima rad. Pogovarjajte se o pridelavi hrane in kupujte zelenjavo, ki raste v tem času.
Ob koncu poletja bo malček s starši z veseljem nabiral lešnike ali mandlje, potem pa pomagal tolči trdo lupino in odkrival oreške v njih. Ste kdaj pomislili, koliko otrok pozna oreške v njihovi trdi lupini? Včasih mestni otroci odrastejo, ne da bi poznali najboljše darove narave, ki jih lahko pojemo že v surovi obliki. Ali veste kako radi trejo lešnike ali mandlje kje v naravi s kamnom ali svojim kladivcem? Poizkusite, ne bo vam žal! Če jih v naravi ne najdete, jih kupite na tržnici, ko se vračate z morja.
Tudi zimski večeri bodo veseli, ko jih boste lupili, pražili na ponvi , mleli in končno pekli piškote ali pa jih jedli kar tako, skupaj z rozinami.«
Ni časa za druženje ob mizi. Družina vse premalokrat v miru obeduje skupaj. Zraven hranjenja delamo še vsaj eno stvar …
»Starši kasneje velikokrat nimamo časa ne zase, ne za otroka, da bi skuhali toplo kosilo ali večerjo. V trgovini nekateri kupijo sendvič ali se ustavijo v lokalu s hitro hrano ter pojejo vse skupaj v avtu, ker je potrebno odpeljati otroka na plesne urice, k angleščini, na atletiko…Pripombe »hitro pojej« se vrstijo vedno pogosteje. Kje je tisti mir in užitek ob druženju in hranjenju? Kje je skupno ustvarjanje, smeh in okušanje?«
Hranjenje bi moralo potekati v miru. Hranjenje bi moralo biti druženje. Veselje ob pridelku, ki zrase doma, ki smo ga nabrali v naravi …
»Ste kdaj pomislili na to, kaj je za otroka v teh rosnih letih bolj pomembno? Tako kot pri hiši zgradimo dobre temelje, če želimo da bo varna in trdna, tako tudi otroku ponudimo dobre temelje za zdravo, čvrsto in močno telo skozi zdrav odnos do prehranjevanja, ki je mnogo več kot zgolj fizično grizenje hrane. S hrano, ki jo pripravimo doma, dajemo otroku vse tiste občutke varnosti, ljubezni in topline, ki jo je otrok dobival v prvih mesecih izključnega dojenja in s tem nadaljujemo tudi kasneje. Če je bilo topline dovolj, bo vzljubil tudi življenje samo. Dobil bo informacijo, da je na tem svetu lepo, da ima vsega dovolj, zato bo zdrav in zadovoljen.«
Hrana, ki jo uživamo, naj bo pridelana z ljubeznijo.
»Seveda pa je pomembno, da je hrana pridelana z ljubeznijo kmeta in z njegovo zavestjo o neuničevanju zemlje z umetnimi gnojili in pesticidi. V čistem okolju rastlina ustvari veliko več življenjske moči kot v onesnaženem. Tudi v stanovanju nam čisti predmeti, lonci in oblačila prinesejo več zdravja kot nepomito, zanemarjeno in prahu polno stanovanje. Tudi »čiste« misli kot ljubezen, spoštovanje in resnica nam prinesejo več miru, potrpežljivosti, zdravja, veselja in ustvarjalnosti. O tem največkrat v vsakodnevnem hitenju skozi življenje sploh ne razmišljamo, zato tudi ne razmišljamo o hrani na tak način. Velikokrat nam ravno otroci lahko prinesejo taka spoznanja o drugačnem pogledu na prehranjevanje. Največkrat se to zgodi takrat, ko se pri dojenčkih ali malih otrocih pojavijo alergije na vrsto živil ali dodatke, barvila in konzervanse. Takrat nas življenje samo pripelje do tega, da začnemo iskati živila, ki so otroku bolj prijazna in mu povzročajo manj težav v zvezi s kožo, prebavili ali dihanjem. To so navadno biološko pridelana živila.
Zato je modro, da o tem razmišljamo še preden imamo otroke in na tak način začnemo živeti tudi sami. Tako se bomo sami naučili bolj spoštovati naravo, otroku pa bomo pripravili lepo dobrodošlico na ta svet!«
Če imate vprašanje za Ringarajino strokovnjakinjo Mojco Kurent, ji ga lahko zastavite TUKAJ.
Mojca Kurent
Tečaji uvajanja goste hrane
Priprava hrane za majhne alergike
Svetovanja
041 338 555
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: