Danes praznuje moj sin 27. rojstni dan. Ja, tile obrazki in rokice so se prelevili v odgovornega mladeniča, očeta enoletnega fantka.
Njegova slika me popelje 25 let nazaj.
To so bila slavna devetdeseta. Star je dve leti, Maja pa sedem let. Stara sem 30 let in v službi sem osem let.
Zakaj je to pomembno? S te časovne distance trdim, da je bila ravno kombinacija teh let ključna. To so leta, v katerih se določaš v službi, doma, v družbi.
Kaj se dogaja?
V službi delam s polovico moči, utrujena od otroških vročic, opraskanih kolen, prehladov, viroz.
Doma nervozna mama zaradi dela, ki sem ga prinašala iz službe. Igre in crkljanje z njimi sem odložila za kasneje, zaradi perila, kosila (ki se je praviloma pogosto zažgalo)...
Ko je končno prišlo "pozneje", nisem našla SVOJIH OTROK. Spet zamujam.
Zdaj sem babica Majini Zoji in Džoletovemu Viktorju. Z njimi nadaljujem zgodbo, kjer sem končala z otrokoma. Ne morem nadoknaditi zamujenega, krivda je prisotna ...
Zakaj vse to?
Ker čas teče tudi, ko stojimo na mestu.
Zdaj bi čiščenje hiše odložila za trenutek crkljanja s sinom. Nesramno bi zamudila službo in z Majo obiskala vse zabaviščne parke... Ampak...
"Vse se ustavi, samo otroci rastejo ..."
Sporočilo je na začetku zgodbe ...
Vir: Ringeraja.rs
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Kako živeti z gastronomo?
Osebe, ki hrane ne morejo požirati zaradi različnih vzrokov, prebavila pa jim normalno delujejo, potrebujejo cevko za hr...
4
BLOG: Danes sem slaba mama
Slaba mama. Danes sem slaba mama. Zjutraj sem ti oblekla prvo stvar, ki mi je prišla pod roke, niti pogledala nisem ali ...
4
BLOG: Kaj je zdravje?
Nacionalna agencija za javno zdravje poroča, da število izdanih receptov skozi leta ves čas narašča. Živimo torej dlje, ...
4
BLOG: Prvo leto nič čokolade in smokijev!
V svojih povsem dobronamernih vzgojnih odločitvah starši pogosto pozabimo na najpomembnejše - otroka. Tudi, ko gre za uv...
4