Nočem zlatih zvezd ali pohval, da sem popolnoma popolna mati. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V nekem trenutku, ko je moj mož lani iskal službo, sem mu predlagala, da ne bi bilo slabo, da bi našega sina za nekaj časa "spravili" iz vrtca. Strinjal se je le pod pogojem, da bo to dan ali dva, saj ni prepričan, kako bo to zdržal in da preprosto ne ve, kaj bi z njim počel cel dan. To je bil eden tistih pogovorov, ki se sicer zgodijo mimogrede, je pa pustil globok pečat pri meni - zakaj za vraga človek, ki nima službe, ne želi biti s svojim otrokom in poleg tega navede nesmiseln razlog, da ne ve, kaj naj bi z njim počel cel dan? Odgovoril mi je tako nonšalantno, brez kakršnega koli razmišljanja. In jaz? V sebi sem se žrla. Kako lahko ne veš, kaj boš počel z njim?

Takrat se mi je prižgala lučka - on je oče!

Ni ga devet mesecev nosil v trebuhu, nima potrebe, da mu vsak dan povonja lase in kožo, oče je, tukaj je, da je in da vzgaja. Ne, mislim, da je njegova ljubezen in skrb manj vredna, vendar ni enaka materinski. Ne more biti. Popolnoma normalno je, da se odloči, da mora biti otrok v vrtcu, čeprav lahko skrbi zanj, in ni normalno, da se mama odloči enako, ker je dovolj slabo, da sploh delaš delate in daješ otroka v varstvo neznancem, da pa boš doma, nič delali in ne vzgajala svojega otroka. Absurdno!

Očetje so tu, da vzgajajo otroke. Srečne in zaščitene otroke. Preskrbljene. Ure in ure sem se pogovarjala z drugimi mamami o tem, kateri stol za hranjenje je najboljši, ali je ta in tista hrana dobra izbira, ali bo guma na rokavu srajce premočna za njegove majhne rokice in ali ima otroški šampon kaj skritih, potencialno slabih sestavin.

Očetje tega ne počnejo.

PREBERITE TUDI: Po porodu: Kaj partner misli o vas?

Družba na matere gleda kot na glavno in odgovorno osebo za vzgojo otroka. Mati je tista, ki jih uči lepih manir, navdihuje učenje. Mama jih kopa, oblači in frizira. Očetje so zaslužni za dober uspeh, ko so končani vsi ti pripravljalni koraki, mati je kriva, če kaj ne uspe.

In zakaj mama en dan ne bi bila oče? Da mama en dan pozabi na dilemo, katero kremo z zaščitnim faktorjem naj vzame, čeprav so vse enake? Da, so, ampak morda ima prva več potencialno škodljivih sestavin kot druga? Mogoče prva ščiti manj ali naredi več škode kot druga? Mogoče ?! Mislite, da oče kdaj pomisli na to? Da sploh pomisli na kremo z zaščitnim faktorjem? Ne, napiše si opomnik, da naj sebe namaže in potem otroka, če pride na vrsto in če se spomni. Ne pretiravam. Tudi če poznate izjemo, le potrjuje pravilo.

Pošalila sem se, ko sem rekel, da bom kot mama kadarkoli oče.

Mama bom, ki si dovoli, da se sprosti kot oče.

Ker, če matere niso matere in da ne razmišljajo tako, kot razmišljajo, predstavljajte si številne zamujene rojstnodnevne zabave. Na koliko roditeljskih sestankov ne bi šel nihče?

Koliko domačih nalog ne bi bilo narejenih in koliko zob bi se predčasno pokvarilo?

Mama bom, ki si dovoli, da se sprosti kot oče.

Umijem posodo, vendar ne pospravim vsake igrače s tal. Otroku naredim sendvič in ne razmišljam, ali je morda jabolko bolj zdravo, lažje sem pripravila sendvič, da moj otrok ne bo lačen, kot da bi dvajset minut iskala brezplačno parkirno mesto, da bi lahko šla v trgovino in si kupila jabolko.

In s tem ni nič narobe, sendvič ne bo ubil otroka.

In teh dvajset minut bom izkoristila, da ga z avtom zapeljem skozi nov del mesta in mu pokažem tisto zanimivo hišo z rumeno fasado. Teh dvajset minut bom izkoristila, da ga še enkrat poljubim, preden izstopi iz avta in gre v vrtec. Sendvič je popolnoma v redu.

Ne želim si zlatih zvezd ali pohval, da sem popolnoma popolna mama.

Želim si zdravega, srečnega in zadovoljnega otroka in se po svojih najboljših močeh trudim to doseči.

Ni nujno, da je popolno, lahko je dobro.

Otroka lahko namažem s kremo, ki ima zaščitni faktor petdeset, ni mi treba natančno preučiti k vsaki sestavini. Ni mi treba, te ure raziskav bom uporabila, da bom dovolj dobra mama, ki drži noge na mizi, ker je moj otrok v naročju in gleda risanko. Najljubšo.

PREBERITE TUDI: Me, ženske, ki lulamo z odprtimi vrati: "Mama bo takoj!"