Z jesenjo pridejo prehladi in gripe.

/11 /11

Otroški imunski sistem še ni popolnoma razvit

Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bolezenskimi klicami. Naloga imunskega sistema je, da telo brani pred njihovim vdorom in da uniči tujke, ki se uspejo prebiti vanj. Otroški imunski sistem še ni popolnoma razvit. Novorojenčke pred okužbami ščitijo protitelesa iz materinega mleka, ki otroku pomagajo preživeti v obdobju, ko se njegov nezreli imunski sistem še šibko odziva na bolezenske klice. Po šestem mesecu starosti, ko pri dojenem otroku zaščita z materinimi protitelesi izzveni, začne otrokov imunski sistem izdelovati lastna protitelesa proti povzročiteljem bolezni, s katerimi se sreča. Pri večini je imunski sistem po dopolnjenem tretjem letu starosti sposoben premagati večji del okužb.

Otroci pogosteje zbolijo za prehladnimi obolenji

Prehladi so najpogostejše nalezljive bolezni, ki odrasle prizadenejo vsaj dva- do trikrat na leto, otroke pa povprečno do osemkrat na leto. Okužbe se zelo hitro širijo v družinah, vrtcih in šolah. Virusi prehlada se širijo z ene na drugo osebo preko stikov rok, s kapljicami ob kašljanju in kihanju ter z vdihavanjem kužnih kapljic na prašnih delcih v zraku neprezračenih prostorov. Ker mali otroci sami še ne morejo tako dobro skrbeti za osebno higieno, npr. za umivanje rok, so okužbe pogostejše.

Okužbe v vrtcih so pogoste

Številni starši potarnajo, da je prej zdrav otrok po vstopu v vrtec »ves čas« bolan. Obdobja smrkavih noskov, kihanja in kašljanja se vrstijo eden za drugim. Statistika je pokazala, da otroci, stari manj kot pet let, lahko v skupinskem varstvu zbolijo tudi do dvanajstkrat v enem letu.

Vzroki za tako pogosto obolevnost so številni. Otrokov imunski sistem se še razvija. Po vključitvi med sovrstnike se otrok pogosto sreča z novimi povzročitelji bolezni, proti katerim še ni izoblikoval odpornosti, zato zboli. Poleg tega nekateri virusi oslabijo imunski sistem in je otrok zato še nekaj časa po preboleli virusni bolezni bolj dovzeten za nove okužbe. Malčki tudi spoznavajo svet okoli sebe s prijemanjem in z okušanjem, kar prispeva k hitrejšemu prenašanju okužb. Zelo težko pa je dokazati psihične vzroke, vendar vzgojitelji opažajo, da malček, ki se slabo počuti v okolju in je nesrečen, pogosteje zboli.

Poskrbimo za odpornost otrok

Čeprav je delovanje imunskega sistema silno zapleteno, pa so načini, s katerimi učinkovito krepimo otrokovo odpornost, preprosti:

• V obdobju prehladov je zlasti pomembno umivanje rok, saj se virusi prenašajo predvsem s telesnim stikom, najpogosteje z umazanimi rokami. Otroka naučimo, da kašlja in kiha v papirnat robček, ki ga po uporabi zavrže. Otrok naj uporablja svoj jedilni pribor, krožnik in skodelico. Neprimerno je izmenično pokušanje hrane, še posebej, če je nekdo izmed prisotnih že okužen.

• Prostore, kjer se otrok zadržuje, redno zračimo in poskrbimo za primerno ogrevanje. Vlaženje zraka preprečuje sušenje sluznic, ki so suhe bolj dovzetne za okužbo. Izogibajmo se javnih, zaprtih in še posebej zakajenih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi. Tudi v hladnejšem vremenu je gibanje na svežem zraku veliko koristnejše od zadrževanja v zaprtih prostorih, ki so praviloma preveč topli in suhi.

• Pogosta napaka staršev je, da otroke preveč oblačimo. Tako se otroci potijo poleti in pozimi, njihova naravna odpornost proti mrazu pa oslabi. Zato že najmanjša sapica otroku škoduje. Otrok ne oblačimo preveč, temveč jih oblecimo le toliko, da jih ne bo zeblo. Prezgodnja uporaba ušesnih trakov in kap prav tako ni primerna, saj se otrok ob gibanju spoti in je za hlad še dovzetnejši.

• Poskrbimo, da se otrok dovolj giblje, najbolje na svežem hladnem zraku. Raziskave kažejo, da redna telesna aktivnost izboljšuje odpornost telesa proti gripi in prehladu. Otroku zagotovite pravo mero spanja. Pomanjkanje spanja povečuje občutljivost za infekcije in škodljive vplive iz okolja.

• Otrokova prehrana naj vsebuje poleg beljakovin še veliko zelenjave in sadja. Za dobro delovanje imunskega sistema so predvsem pomembni vitamini C, A, E, B6 ter minerali cink, železo in selen, ki jih največ najdemo v takšni hrani. Otroku ponudimo tudi jedi in napitke z biokulturo (probiotike), omejimo vnos rafiniranega sladkorja in poskrbimo za zadostno količino tekočine. Otroka lahko z uravnoteženo prehrano obvarujemo pred številnimi infekcijskimi obolenji.

• Kaj naredimo, če je naš otrok slabo ješč in izbirčen? Na tržišču imamo številne zelo kakovostne multivitaminske izdelke, s katerimi lahko nadomestimo pomanjkljivosti v prehrani otroka. Vitaminsko-mineralni dodatek, ki ga izberemo za otroka, naj bo čim bolj naraven, brez kemičnih konzervansov, umetnih izboljševalcev videza in okusa, barvil in drugih aditivov. Če je otrok zelo občutljiv na okužbe, lahko njegovo odpornost krepimo z izdelki, ki vsebujejo ameriški slamnik.

• Stres v hitrem tempu sodobnega življenja odzvanja na vsakem koraku in njegovo neprijetno plat vse pogosteje čutijo tudi otroci. Pred napetostjo in stresom obvarujmo zlasti najmlajše, čeprav se tudi otroci in mladina temu pogosto ne znajo upreti. Med stresom je nevarnost okužb trikrat večja kot sicer.

Otroci so zrcalo staršev

Odpornost ni nekaj, kar okrepimo v roku štirinajstih dni. Odpornost je odraz načina življenja, zdravih in nezdravih življenjskih navad ter nenazadnje tudi odraz psihičnega počutja.

Utrjevanje odpornosti naj se začne že v prvih mesecih otrokovega življenja in naj traja vse življenje. Pri tem je potrebno sodelovanje celotne družine.

Način življenja staršev lahko bistveno prispeva k večji obolevnosti otrok. Škodljive življenjske razvade, ki rušijo ravnovesje med telesom in duhom, se hitro prenesejo na naše malčke. Nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja v naravi, vse več sedečih aktivnosti, pomanjkanje komunikacije in nerazumevanje otrokovih čustvenih potreb kaj hitro vodijo do oslabljene odpornosti otrok, dolgoročno gledano pa lahko vodijo tudi v kronične bolezni.

Otrok že v zelo zgodnjem otroštvu začne tako zavedno kot tudi nezavedno posnemati svoje starše. Otrok lahko na tak način prevzame tudi negativne navade oziroma početje, npr. kajenje. Pogosto se dogaja, da otroci nasvetov odraslih ne upoštevajo prav zato, ker ti govorijo eno, delajo pa drugo.

Največ, kar lahko storite za zdravje svojega otroka, je, da ste mu zgled zdravega načina življenja ter da prisluhnete njegovim fizičnim in psihičnim potrebam. Imunskega sistema ne moremo okrepiti s čarobno molekulo ali kozmetično spremembo življenjskih navad. Potrebna je vsakodnevna pozornost do otroka, prepoznavanje njegovih resničnih potreb in odzivanje nanje.

Žrtve stresa odraslih so tudi otroci

Ameriški znanstveniki so tri leta spremljali 169 otrok in ugotovili, da stres staršev vpliva tudi na delovanje imunskega sistema pri otrocih. Otroci staršev, ki trpijo za anksioznostjo in depresijo, pogosto zbolevajo za različnimi boleznimi. Že prejšnje raziskave pa so pokazale, da imajo ljudje, ki so podvrženi stresu, pogosto spremenjen imunski sistem in so zato bolj podvrženi infekcijam in drugim boleznim.

Namig

Priročnik Kako zmanjšati porabo antibiotikov, avtoric Adriane Dolinar in Sanje Lončar, je praktični vodnik z uporabnimi nasveti. V priročniku boste našli konkretne napotke kako na naraven način premagamo težave, ki so doslej zahtevale uporabo antibiotikov.