Gaj s svojimi starimi starši

Gaj in moji starši

/31 /11

Jaz pod tem pojmom mislim širše kot le sebe in moja dva fanta. K moji družini sodijo tudi oboji starši in starejša brata z družinama.

Od kar pomnim, so moji starši vedno nesebično skrbeli za naju z bratom. Bili so nama vzor v veliko stvareh. Še vedno z zadovoljstvom pomislim na to, kako lepo ju je opazovati, kako se po toliko letih skupnega zakona še vedno ljubeče sprehajata z roko v roki.

Danes že oba uživata v radostih življenja „po službi“. No ja. V bistvu ne še popolnoma. Saj imata trenutno v dopoldanskih urah eno najbolj odgovornih služb: varstvo mojega malega nagajivčka. Vesela sem, da sem imela to izbiro in da smo se tako odločili, saj je Gaj pri njiju izredno zadovoljen. Naučila sta ga že ogromno stvari in njun prispevek k vzgoji je vreden veliko.

Ko je Gaj rasel, sem dosti premišljevala o načinu vzgoje. Včasih sem bila celo v dvomih in se spraševala, če je prav, da prejema toliko različnih informacij, ne le od naju in od mojih staršev, temveč tudi od Matejevih, s katerimi živimo pod isto streho. Danes, ko so prvi rezultati vzgoje že vidni, nisem več zaskrbljena. Gaj lepo napreduje. Poleg tega ima pri vsakemu od njih toliko različnih stvari, ki so mu nadvse zanimive in nad katerim je navdušen. Dela mu nikoli na zmanjka.

September je vedno bliže in kmalu bo prišel čas, ko bo Gaj skupaj s svojimi vrstniki začel hoditi v vrtec. Takrat bomo vsi obrnili novo poglavje v življenju. Da bi le ostalo tako prijetno kot je bilo do zdaj in da bi le bilo tako še mnogo, mnogo let.

Večkrat sem se že vprašala, kaj pomeni biti dober starš. Sedaj odgovor poznam. Dobri starši so tisti, na katere so njihovi otroci ponosni in so jim hvaležni za vse kar so v življenju naredili zanje. Jaz imam dobre starše. Želim si le, da bi čez trideset let tako o nama z Matejem razmišljal tudi najin sinko Gaj. To bi bila največja nagrada za opravljanje vloge mamice in očka.