Če temu dodamo še agresivno trženje ponudnikov finančnih produktov, katerih cilj je prodaja, dobimo kot rezultat nemalokrat neprimerno in neoptimalno odločitev za naložbo svojega denarja. Razlogov je več: večina varčevalcev ne pozna celotne ponudbe na trgu, nima popolnih informacij, se ne posveti »drobnemu tisku«, ne razmišlja o svojih ciljih in potrebah, ne zaupa poznavalcem ampak prodajalcem, itd. Ker vemo, da ima vsaka naložba svoje prednosti in slabosti je potrebno pred odločitvijo pretehtati vsaj najpomembnejše, ki pomagajo spremeniti nepravilno odločitev v pravilno.

 

Katere naložbe so bolj/manj tvegane in katere bolj/manj donosne?

 

od:

Manj tvegane naložbe

 

- gotovina v nogavici

- bančne vloge na tekočem računu, knjižici

- vezane bančne vloge

- državni vrednostni papirji

- hipotekarne obveznice

- nepremičnine

- obveznice podjetij

- točke vzajemnih skladov

- prednostne delnice

- redne delnice

- deleži v podjetjih

do:

Bolj tvegane naložbe

 

Varnost in donosnost se medsebojno izključujeta

 

Dejstvo je, da sta varnost in donosnost dejavnika, ki morata biti pomembna vsakomur. Kaj nam koristi 100% donos, če vloženi denar izgubimo, in kaj nam koristi 100% varnost, če donosa ne ustvarimo. Naj vas potolažim, popolnoma varne in najbolj donosne naložbe ni. Varnost in donosnost se medsebojno izključujeta. To pomeni, da večja kot je varnost naložbe, manjši je v povprečju donos te naložbe, in bolj kot je naložba tvegana, bolj je v povprečju donosna. Za vlagatelje velja pravilo, da daljše kot je obdobje vlaganja bolj je lahko naložba tvegana in obratno, krajše kot je naložbeno obdobje, bolj varna mora biti naložba. Če smo opredelili varnost in donos, je prav, da nekaj besed spregovorimo še o tretjem od pomembnih ekonomskih dejavnikov, likvidnosti.

 

(P)ostanite likvidni

 

Likvidnost pomeni, da lahko naložbo prekinemo in tako pridemo do svojega denarja. Likvidnosti ne moremo opredeliti direktno v povezavi z tveganjem in donosnostjo. Poznamo namreč tako naložbe, ki so bolj donosne in bolj tvegane, kot naložbe, ki so manj donosne in manj tvegane, pa so lahko likvidne tako ene kot druge. O likvidnosti se je potrebno prepričati pred samim pristopom k varčevanju, kajti dogaja se, da bi želeli našo naložbo predčasno prekiniti, pa tega ali ne moremo storiti ali je povezano s stroški. Pogosto se srečujemo z vprašanjem: Kako zmanjšati plačilo davkov? Davčna olajšava oz. obremenitev je ravno tako dejavnik, ki si zasluži pozornost. Država je zaradi težnje po čim večjem dolgoročnem varčevanju državljanov večino dolgoročnih naložb priredila tako, da ali zmanjšujejo davčne obveznosti ali jih vsaj ne povečujejo.

 

Naložba naj se spreminja skladno z življenjskimi spremembami

 

Kljub temu, da smo s pravilnim pristopom k varčevanju (zbrane informacije, izdelan finančni načrt) naredili veliko za povečanje našega premoženja, je tekoče spremljanje trga in naše naložbe z vidika preglednosti zelo pomembno. Preglednost je pomembna za odločitve v prihodnosti. Pri večini varčevanj ponavadi natančno vemo koliko vlagamo, kakšen bo okvirni donos, koliko časa bomo vlagali. Ni pa nujno, da vemo, kaj se z našim denarjem v resnici dogaja in kakšen donos se z njim dejansko ustvarja. Odločitev za varčevanje, še posebej dolgoročno, vpliva na naše življenje. Odraža se v nižjem razpoložljivem mesečnem prihodku in nižji potrošnji. Življenje posameznika se spreminja. Spreminjajo se obveznosti, stroški, prihodki, potrebe, želje. Zaradi tega se morajo spreminjati oz. prilagajati tudi naše naložbe. Prilagodljivost je pomembna zaradi nepredvidljivosti in sprememb v prihodnosti. Pomembna je še posebej zaradi sprememb in dogodkov, na katere kot posamezniki, ne moremo vplivati. Manj pomemben, a ne nepomemben faktor je enostavnost pristopa k posamezni obliki varčevanja. V današnjem obdobju pomanjkanja časa lahko zamudna birokracija in nenehne spremembe, odbijajo. V večini primerov so ponudniki različnih oblik varčevanj poskrbeli, da je postopek pristopa in spremljanja čimbolj enostaven, stranke pa čim manj »nadlegovane«. Za povečano mero enostavnosti na trgu skrbimo neodvisni premoženjski svetovalci, ki strankam omogočamo pridobivanje potrebnih informacij, pristopnih pogodb, obveščanje in reševanje reklamacij na enem mestu.

 

Pazite na stroške!

 

Kot zadnji dejavnik omenjam stroške. Vsaka naložba ima stroške. Razlika je le v tem ali so neposredni ali posredni. Prvi bremenijo vlagatelja direktno, torej v nekem znesku ob pristopu ali izstopu od naložbe. Drugi so taki, ki jih vlagatelj sicer ne »vidi«, se pa ponavadi skrivajo v nižjem donosu naložbe. Donos vlagatelja je tako manjši, razlika, ki ponavadi ostane finančnemu posredniku (banka, zavarovalnica) pa predstavlja posredni ali t.i. oportunitetni strošek.    

 

Analiza različnih varčevanj na podlagi predstavljenih dejavnikov, bo v kombinacijami z osebnimi lastnostmi in pričakovanji dala vašemu premoženju najboljši rezultat.