|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kako sem uresničila svoje sanje

Tina Južnič, 17.5.2010
Vse pogostejša so opozarila o pomenu prostega časa, ki bi si ga starši - še posebej mlade mamice - morali vzeti zase. Kdaj, ko pa je dan tako hitro mimo?

image
/11


Dopoldne smo v službi, popoldne, ko je družina končno skupaj, pa je težko početi še kaj drugega kot posvetiti se svojim najbližjim. Družinsko življenje je namreč tako lepo in bližina otroka tako prijetna.

 

Vse to je res. Res pa je tudi, da starši, ki so se pred otrokovim rojstvom ukvarjali s kakšno redno aktivnostjo, začnejo to pogrešati. In občutek, da jim manjka tisto, kar jih je prej izpopolnjevalo, slabo vpliva na njihovo razpoloženje. Zato si le vzemite čas zase, raje kot da obžalujete, da ste ostali brez dejavnosti »za vašo dušo«. Presenečeni boste, kako bo to blagodejno vplivalo na vas in posledično na vaš odnos z družino.

 

Pred nosečnostjo oziroma že kar od svojega desetega leta, sem bila vedno telesno aktivna. V zadnjih letih sem predvsem zelo rada tekla in hodila na sprehode, imela pa sem celo nekaj učnih ur tenisa, ki sem si ga vedno želela naučiti.  Med nosečnostjo mi je slabo počutje onemogočilo celo sprehode. Na drugega kot na počitek nisem smela niti pomisliti. Si lahko predstavljate, kako sem se počutila?

 

Tri mesece po porodu, ko si je moje telo že kar dobro opomoglo, sem se ponovno odločila (bolj prisilila) narediti nekaj zase. Želela sem si le ene aktivnosti. Aktivnosti, ki mi je veliko pomenila, saj ni bila vezana na točno določen čas. Tako sem spet sem začela s tekom. Začetki so bili vse prej kot lahki. Neprestano sem imela nekakšen občutek krivde, da nisem z otrokom. Komaj sem čakala, da pridem domov, čeprav sem dobro vedela, da se z očkom zabavata in da me prav nič ne pogrešata. V bistvu sem vedno tako zelo hitela nazaj, da si sploh nisem vzela časa za obvezno segrevanje na začetku in za raztegovalne vaje po koncu teka.

Pri premagovanju osebnih dilem in dvomov ali delam prav (čeprav vsi vemo, da je odgovor pritrdilen), mi je pomagal partner. Šele ko sem prebrodila to fazo, sem ugotovila kako osvežujoč je občutek, ko se vrneš k aktivnosti, s katero si se pred porodom tako rad ukvarjal. Počutila sem se sproščeno in polno energije.

 

Tudi Matej je pred mojo nosečnostjo oziroma pred svojo poškodbo veliko tekel. Udeleževal se je številnih prireditev in celo tekmoval v dolenjskem pokalu. Ko sem tako nekajkrat navijala zanj na ljubljanskem polmaratonu, je tudi mene prevzela želja, da bi se nekoč udeležila te veličastne prireditve. Takrat so bile zame to bolj sanje kot resničnost, saj sem tekla le za sprostitev in moja idealna razdalja je bila le tri kilometre.

 

Čutila sem, da je leto, ko sem doma na porodniškem dopustu, nadvse primerno, da bi lahko izpolnila svoje neuresničene želje. Oklevala sem le zaradi tega, ker bi to pomenilo, da bi morala trenirati trikrat tedensko, kar bi mi vzelo dobro uro časa. Čeprav sem bila cele dneve ob sinku, se mi je to zdelo veliko! Morda se sliši smešno, ampak marsikatera mamica me bo razumela, kako veliko pomeni ta čas in kako težko se je ločiti od otroka v prvem letu. Vendar je bila moja želja vse večja in vedela sem, da mi bo zelo žal, če tega ne storim.

 

Konec septembra sem se odpravila na testni tek desetih kilometrov in presenečena ugotovila, da tokrat to ni bilo več tako težko kot pred leti. Dolgi sprehodi s spečim dojenčkom v vozičku so očitno tudi nekaj prispevali k boljši kondiciji.

Bilo je zadnjega septembra, ko sem se, kljub temu da je bilo časa za priprave še zelo malo, odločila. Mateja sem prepričala, da se mi pridruži. Poklicala sem še prijateljico in akcija je stekla. Še isti dan smo se vsi trije prijavili na Poletov rekreativni tek v sklopu ljubljanskega maratona.

 

Kakšno doživetje, ko takole stojiš na štartu, skupaj s šesttisoč ostalimi tekači. Znana glasbena skupina je z glasbo stopnjevala napetost, ljubljanski župan je v roki držal štartno pištolico … Pok! Skupaj z množico tekačev sem tudi jaz stekla svojim sanjam naproti.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
81
Pisanka za Karolino
Kot vsi drugi otroci tudi deklica Karolina v teh dneh že veselo pričakuje darilo velikonočnega zajčka. Največje in najle...
29
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
24
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
13



BLOG: Od hiše do hiše, od vrat do vrat ...
Včasih se mi zdi, kot da je tudi pust postal instanten. Hitro po kostum v najbližjo trgovino, malo naokrog po sladkarije...
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
photo
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?