/11 /11

Otrok, ki se bo razvil v samostojno osebo in se ne bo počutil manjvrednega temveč bo zadovoljen sam s seboj in se bo znal postaviti zase, bo v življenju veliko bolj srečen in sproščen kot nekdo, ki teh lastnosti nima. Koliko zaupanja bo imel v lastne spodobnosti in dejanja, pa je do neke mere odvisno od vzgoje v ranih letih.

Seveda je stopnja samozavesti delno odvisna tudi od posameznikovega karakterja. Kljub temu pa lahko starši igrate odločilno vlogo in mu z ustrezno vzgojo, prilagojeno glede na malčkove potrebe in osebnostne lastnosti, pomagate razviti zdravo samozavest in ga pripravite za odločen korak v odraslo življenje. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj namigov, ki vam bodo pri dosegi tega cilja lahko pomagali.

1. Otroku nudite podporo vdno, kadar jo potrebuje.

Izrednega pomena je, da otrok začuti, da se lahko zanese na svoje starše. Njihovo razumevanje in držanje obljube mu bo vlilo občutek sigurnosti. Veliko lažje mu bo, če bo vedel, da ima vedno ob sebi nekoga, na kogar se lahko zanese.

2. Naučite ga samostojnosti.

Starši se prepogosto ne zavedajo, kdaj je prišel čas, ko je potrebno otroku pustiti zdravo mero samostojnosti. Vse pogosteje se temu izognejo tudi iz praktičnih razlogov, kot je na primer pomanjkanje časa. Dovolite vašemu malčku, da postane samostojen. Nič ne bo narobe, če bo sam odločal o nekaterih osnovnih stvareh in jih reševal po svoje. Iz izkušenj se bo veliko naučil. Prav nasprotno temu pa bi ga preveč direktiv in usmerjanja, lahko naredilo zmedenega in neodločnega.

3. Način komunikacije je pomemben.

Včasih starši s svojimi izjavami nehote prizadenejo otroka, spet drugi smatrajo tak način kot potreben. Predvsem je pomembno, da se izogibate pripombam, ki bi lahko bile za otroka žaljive. Popolnoma so odveč tudi pripombe v stilu: »Si spet padel? Ti si res ena velika neroda.« Spomnite se na prvi namig zgoraj in namesto takšnih pripomb raje pokažite kanček sočutja.

4. Pogovor namesto prepira.

V otrokovi naravi je, da staršem rad kdaj ponagaja. Otrok namreč preizkuša meje oziroma do kje mu starši dovolijo. V takšnih primerih imate starši težko nalogo. Kako ukrotiti otroka, ki ne namerava popustiti s svojimi vragolijami? Pogost prepir in kaznovanje v stilu: »Sedaj je pa dovolj. Danes za kazen ne boš gledal televizije!« ne bosta prinesla dolgoročne rešitve. Namesto kreganja se raje skušajte z otrokom pogovoriti in na čim bolj miren način rešiti problem.

5. Poučiti ga o različnosti ljudi.

Starši prepogosto svoje otroke zavijamo v vato. To pomeni, da jih varujemo pred slabimi in žalostnimi stvarmi 'zunanjega' sveta. Posledica tega je, da otroci zelo pozno spoznajo kruto resnico, kar pa kasneje lahko povzroči globoka razočaranja. Prizanesite vašim malčkom in jim na prefinjen način predstavite realno sliko. Nič ne bo narobe, če se bo otrok zavedal, da po svetu ne hodijo le dobri ljudje.

6. Oblikovanje svojih vrednot.

Pomagajte otroku razviti svoje vrednote. Prej ko si bo ustvaril svoja prepričanja o tem, kaj je dobro in prav, prej se bo lahko samostojno in brezskrbno podal v svet.

7. Družiti se z ljudmi, ki ga osrečujejo.

Ni dveh enakih ljudi na svetu in prav tako ni dveh enakih karakterjev. In ravno to je glavni razlog, da se z nekaterimi ljudmi ujamemo takoj, z drugimi pa se nikakor ne moremo. Za našo osebno srečo je pomembno, da se odmaknemo od ljudi, ki črpajo iz nas energijo in se raje družimo s tistimi, ki na nas delujejo pozitivno. Naše družabno življenje bo veliko lepše. Predstavite to 'modrost' tudi vašemu otroku, ko boste ocenili, da je zanjo zrel.