Ko zadovoljimo osnovne potrebe svojega dojenčka po hrani, higieni, varnosti, spodbudah in navezanosti, doživi občutek varne povezanosti. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Ko opazujemo svojega novorojenčka, si vsi starši želimo enako – da bi naše dete odraščalo srečno in zdravo. Vzgoja otrok je ena najpomembnejših stvari v življenju, a za starševstvo ne obstaja priročnik, saj se vlogo starša učimo sproti. Kot piše portal Baby-Chick, ne obstaja en sam pravi pristop za vzgojo srečnega otroka, obstaja pa več stvari, ki jih lahko počnemo že od prvega dne, da bi svojemu malemu šopku veselja omogočili pogoje za srečo.

Osnovne potrebe in občutek varnosti

Ključ do srečnega dojenčka je skrb za njegove osnovne potrebe – hrano, higieno, varnost, stimulacijo in čustveno navezanost. Temu strokovnjaki pravijo »uglašenost« – to pomeni, da se uglasimo z otrokom, razumemo njegove potrebe in mu pomagamo, da jih zadovolji.

Ko otrok čuti, da so njegove potrebe prepoznane in zadovoljene, se počuti varno, sproščeno in pripravljeno na raziskovanje sveta, kar krepi njegov razvoj in občutek sreče.

Kako gradimo povezanost z dojenčkom

Novorojenček

Začnite s pozornim opazovanjem in odzivanjem na otrokove osnovne potrebe. Zamenjajte plenico, ko je mokra, nahranite otroka, ko pokaže znake lakote, in mu pomagajte, da lažje zaspi. Ob tem:

- se mu nasmehnite in vzpostavite očesni stik,

- ga božajte in masirajte ter opazujte, kako se odziva na dotik,

- mu berite, govorite in opisujte, kaj počnete,

- se igrajte s petjem, igrami prstkov in mu pokažite nove zanimivosti v okolici.

3–6 mesecev

V tem obdobju postaja komunikacija vse bolj dvosmerna. Dojenček se odziva z gugutanjem, smehom in očesnim stikom. Pogovarjajte se z njim tudi med vsakodnevnimi opravili – čeprav še ne razume vsebine, bo užival v vašem glasu.

- Obrnite ga v vozičku proti sebi, da vidi vaš obraz in izraze.

- Ko »govori«, se odzovite z nasmehom ali kratkim stavkom, na primer: »Res? Kaj pa še?«

- Če je razdražen ali preveč stimuliran, zmanjšajte svetlobo in hrup ter ga umirite z nežnim petjem ali stikom kože na kožo.

Raziskovanje in navezanost (6–9 mesecev)

Dojenček začne raziskovati svet, a še vedno potrebuje varno bazo – vas. Pomembno je, da ima možnost svobodnega raziskovanja, a hkrati ve, da se lahko vedno vrne k vam po tolažbo.

- Ko joka ali išče vaš objem, mu z besedami izrazite razumevanje: »Vidim, da si žalosten in potrebuješ objem.«

- Ponavljajte preproste besede, kot so »mama« in »ata«, in ga spodbudite k posnemanju.

- Igrajte se skrivalnice – otrok bo spoznal, da se vrnete, tudi ko vas ne vidi, kar krepi občutek zaupanja.

Svet raziskovanja (9–12 mesecev)

Vaš dojenček je zdaj verjetno že zelo aktiven. Dovolite mu, da sam raziskuje svet, a ostanite v bližini za podporo. Izogibajte se t. i. »helikopterskemu starševstvu«, razen kadar gre za varnost.

V tem obdobju se že kažejo otrokova zanimanja. Opazujte jih in se vključite v igro – pustite, da vas vodi njegova radovednost. Svet je zanj čisto nov, in tudi za vas je lahko čudovit, če ga gledate z njegovimi očmi.

Otrok se v tem obdobju začne učiti empatije in prvih zametkov čustvene inteligence. Pomagajte mu tako, da poimenujete čustva – njegova in svoja. Na primer: »Ko se smejiš, sem tudi jaz srečna« ali »Malce sem se prestrašila, ko je bil tisti veliki pok, kaj pa ti?«

Kaj pa temperament?

Vsak otrok se rodi s svojim temperamentom – načinom, kako se odziva na svet. To je kombinacija treh lastnosti: samoregulacije, reaktivnosti in družabnosti.

Samoregulacija

To pomeni, kako otrok prepoznava in izraža svoja čustva. Otroci, ki znajo čustva uravnavati, so običajno mirnejši in manj impulzivni. Pri tistih, ki to težje obvladajo, lahko pomagate s pomiritvenimi tehnikami – dotik, glas, dihanje. Naučite jih, da so napake del učenja.

Reaktivnost

Nekateri otroci močno reagirajo na dražljaje – hitro se razveselijo, a tudi hitro razburijo. Pomagajte jim sprostiti energijo z gibanjem na prostem. Manj reaktivni otroci so pogosto mirnejši, vendar lahko postanejo zadržani, zato jih spodbujajte k samozavesti.

Družabnost

Zelo družabni otroci radi spoznavajo ljudi in so odprti za nove izkušnje, a to lahko včasih moti rutino (npr. spanec). Manj družabnim otrokom pomagajte s stalnostjo, postopnim uvajanjem sprememb in varnimi predmeti, ki jih pomirjajo.

Ne pozabite nase

Eden najpomembnejših dejavnikov pri vzgoji srečnega otroka je, da ste srečni tudi vi. Otroci čutijo našo napetost in veselje. Zato si vzemite čas zase, poiščite podporo, ko jo potrebujete, in ne pozabite – starševstvo ni popolnost, temveč povezanost.