|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

RINGARAJIN KLEPET: Zadovoljna mama je to, kar otrok najbolj potrebuje

Metka Troha, 17.1.2024
Za otroka je bolj pomembno, da ima mamo, ki je zadovoljna, kakor da je prebrala vse knjige o vzgoji ter zna skuhati sto različnih kašic. Potrebuje mamo, ki do sebe razvija prijazen odnos, kajti če smo kritične do sebe, se bo tega naučil tudi otrok.

image
Le srečna Ženska je srečna Mama, pravi Alja Fabjan.
/11


Ste integrativna psihoterapevtka in svoje znanje nadgrajujete še kot doktorantka zakonske in družinske terapije. S čim se največ ukvarjate kot psihoterapevtka? S katerimi težavami se največ srečujete in jih pomagate reševati? Komu največ pomagate?

Pri svojem delu se največ srečujem s problematiko depresije in anksioznosti v individualnih terapijah, ter z raznovrstnimi zapleti v medosebnih odnosih v partnerskih in družinskih obravnavah. Veliko se ukvarjam tudi s problematiko prekomerne telesne teže v povezavi s psihološkimi vzroki, v ta namen sem oblikovala program »Psihodieta«. V zadnjem času pa se največ posvečam psihoterapevtski pomoči in opori v času nosečnosti in poporodnega obdobja, na tem področju gre za specifično situacijo ter težave, ki zahtevajo celostno obravnavo. Pri nas ravno takšna manjka, oziroma se pozablja na psihološki del, zato sva Z Miho Primožičem, specialistom športne prehrane, osebnim trenerjem in inštruktorjem za nosečniško in poporodno vadbo oblikovala program “Super Mama”.

 

materinstvo

Alja Fabjan je certificirana integrativna psihoterapevtka, ki izvaja individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo.(FOTO: Osebni arhiv)

 

V teh modernih časih je vedno več žensk, mamic, tudi očetov, parov, staršev, ki so se znašli v začaranem krogu težav, pri katerih bi jim vsekakor lahko pomagal strokoven nasvet psihoterapevta oziroma terapevtke, pa jim obisk le tega predstavlja nekaj groznega, nepredstavljivega. Kako bi svoje delo približali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije, čeprav se zaveda, da bi mu to koristilo?

Za obisk psihoterapevta še vedno marsikdo misli, da ga obiščeš, ko je s tabo nekaj narobe, kar je napačno. Ko je kaj narobe, ko se srečujemo s problemom, katerega dalj časa ne moremo rešiti sami in nam ta morda že povzroča določene simptome, torej nam otežuje življenje, je nujno, da si poiščemo pomoč. Odgovorno do samega sebe pa je, da ne čakamo tako dolgo. Psihoterapijo sama vidim v luči dela na sebi, v smeri, da bi bilo življenje še boljše, da bi bili v boljšem stiku s sabo, kar je preventiva za nastanek najrazličnejših težav, tako psihičnih, kot fizičnih. Nekateri čutijo tudi strah pred psihoterapijo, kar lahko razumem, saj je predelovanju določenih travm lahko zelo naporno, takrat je možno tudi začasno poslabšanje počutja. Vendar pa je predelovanje vsebin, ki nas bremenijo ključno za manj obremenjeno in kvalitetnejše življenje.

 

PREBERITE TUDI: Jaz - ženska. Jaz - mama.

 

Ženska je tista, ki ob nosečnosti doživlja največje spremembe, tako telesne kot tudi psihološke. Kateri so po vaših izkušnjah največji izzivi (v psihološkem smislu), s katerimi se mora spopasti večina nosečnic?

V času nosečnosti, ženska doživlja ogromne spremembe, tako na fizičnem, kot tudi na psihičnem področju, oboje je podprto z ekstremnim hormonskim nihanjem, kar tudi vpliva na obe področji, možnosti za razvoj depresije in anksioznosti so povečane. Nosečnice se soočajo z velikimi, raznovrstnimi izzivi – spreminja se njihovo telo, kar je včasih težko sprejeti, nekatere morajo opustiti določene aktivnosti, ki so jim bile prej pomembne (npr. športne aktivnosti, druženja, delo ...), spreminja se odnos do sebe in do drugih. Poleg tega se mnoge srečujejo s strahovi; glede poteka nosečnosti (da bi šlo kaj narobe), glede poroda (pred bolečino) in glede obdobja po porodu (kako bodo zmogle skrbeti za novorojenčka, ali bo zdrav, kako bo vse prihod otroka vplival na partnerstvo, ali bodo še imele čas zase ...). Ob vsem tem imajo še ogromno dela s tem, da pripravijo vse potrebno za prihod novorojenčka, na voljo imajo toliko izbire glede vseh pripomočkov, da že postopek izbiranja lahko povzroči velik stres.

Tudi, če v tem obdobju ni večjih zapletov, v smislu depresije, anksioznosti ali drugih psiholoških težav, ob katerih je terapevtska obravnava večinoma potrebna, je jasno, da gre za posebno, naporno obdobje, v katerem je potrebno usmeriti večjo pozornost na naše psihično dobro.

 

V času nosečnosti ženska doživlja ogromne spremembe,

tako na fizičnem, kot tudi na psihičnem področju,

oboje je podprto z ekstremnim hormonskim nihanjem,

možnosti za razvoj depresije in anksioznosti so povečane.

 

Kako se potem z njimi lahko kar najbolje soočiti, da je obdobje nosečnosti čim bolj mirno oziroma blaženo v tem psihološkem smislu?

Najbolj pomembno se mi zdi to, da ima nosečnica podporo v svoji okolici, oziroma si jo zna poiskati, prositi za pomoč, če jo potrebuje. Najhuje je, če je sama z vsemi dvomi, skrbmi in obveznostmi. Tukaj je torej najbolj ključna opora partnerja, pa tudi staršev, prijateljev ... Druga pomembna stvar je, da poskusi že v nosečnosti umiriti morebiten perfekcionističen del sebe, da si dovoli biti dovolj dobra in ne zahteva od sebe popolnosti. Za otroka je bolj pomembno, da ima mamo, ki je zadovoljna, kakor da je prebrala vse knjige o vzgoji ter zna skuhati sto različnih kašic. Tretjič, naj do sebe razvija prijazen odnos, naj se neguje in razvaja, kolikor ji le dopuščajo možnosti. Do otrok se trudimo biti prijazni in prizanesljivi, pozabljamo pa, da se otrok največ nauči prek zgleda – če smo stroge in kritične do sebe, se bo tega naučil tudi otrok.

 

PREBERITE TUDI: Strokovnjakinja svetuje - Strah me je, da ne bom zmogla


Pred rojstvom otroka si začrtamo neko predstavo o tem, kako bo, ko pa v naše življenje pride otrok, se pogosto zgodi, da ni tako lahko kot smo si predstavljali in potem se rad prikrade tisti občutek, da nisem sposobna biti dobra mama. Kako se znebiti te negativne predstave o sebi kot mami?

Mislim, da se z občutki negotovosti, nesposobnosti in krivde, srečuje prav vsaka mama in pomemben del pomoči v zvezi s tem je, da to sprejmemo kot nekaj normalnega, pričakovanega. Gre namreč za novo situacijo (tudi za tiste, ki nimajo prvega otroka – v tem primeru je nova situacija drugi, tretji ... otrok) in v novi situaciji si moramo dati čas, da se nanjo navadimo, vmes pa se na psihološkem področju lahko dogaja marsikaj. Prihod otroka pomeni niz novih situacij, saj se stalno nekaj spreminja, vsaj v prvih letih se stalno srečujemo z novimi stvarmi, ki jih, seveda, še ne obvladamo. Zato je nujno, da mama sprejme, da bo vzdušje občasno kaotično, da bodo tudi slabi trenutki, dnevi, morda meseci. Podoba materinstva, ki nam jo ponuja družba je, da je materinstvo nekaj najlepšega, da žensko osreči, o temnih plateh pa se navadno ne govori. Vendar ni treba, da sprejmemo to podobo, se primerjamo z njo in smo nato razočarane. Nevarno je tudi primerjanje z drugimi, sploh s podobami, katere vidimo na družbenih omrežjih. Realnost je drugačna, objavlja se fikcija, verjetno nobena mama ne objavi slike solz, po par neprespanih nočeh.

 

Podoba materinstva, ki nam jo ponuja družba je,

da je materinstvo nekaj najlepšega,

o temnih plateh pa se navadno ne govori.

Vendar ni treba, da sprejmemo to podobo,

se primerjamo z njo in smo nato razočarane.

 

Je pomembno, da se s tem soočimo še pred porodom? Nam bo potem lažje? Kako?

V času nosečnosti se lahko soočimo z obstoječimi miti o nosečnosti in materinstvu ter razčistimo pri sebi, kaj morda drži in kaj ne. Naša pričakovanja so velikokrat izvor težav. Če torej pričakujemo, da nas bo otrok osrečil, same pa trenutno nismo zadovoljne z življenjem, bomo verjetno po rojstvu še bolj razočarane. Premisliti velja o tem, kako bi osrečile same sebe, v kolikor se srečujemo z določenimi psihološkimi težavami, je nosečnost dober čas za delo na sebi, ne oklevajmo s tem, da si za to najdemo tudi ustrezno pomoč.

Tudi glede partnerstva svetujem, da se partnerja, ki pričakujeta dojenčka, čim več pogovarjata o tem, kakšna so njuna pričakovanja, želje, strahovi. Priporočam, da naredita nekakšen »bojni plan« za partnerstvo, saj bo po rojstvu otročka, za sprotno predelovanje vsakodnevnih težav, verjetno manj časa in energije. Lahko si začrtamo neke okvirne smernice, kako naj bi stvari potekale, vendar pa ne zaidimo v podrobnosti, saj bo na realnost verjetno precej drugačna od naših trenutnih predstav.

 

Premalo se zavedamo, da so v resnici hormonska nihanja in fizične spremembe, ki doletijo žensko po porodu precej težavni. Mamice si tudi redko upajo na glas priznati, da jim je težko. Bi morali o tem kot družba govoriti več? Spodbujati mamice, da poiščejo pomoč in da to ne pomeni, da so zato manj sposobne mame?

Seveda. Res je, da mame težko govorijo o senčnih plateh materinstva, razlog je verjetno v tem, da smo polni sporočil družbe, mitov o tem, kako lepo bo vse. Ko ugotovijo, da ni, se počutijo krive, nesposobne, šibke. V resnici pa gre za čisto normalno stvar. Mame, ki poiščejo pomoč, so odgovorne mame, do sebe, do otroka, partnerja in do drugih.


Tudi sama ste prvič mamica. Kako bi opisala svojo nosečnost in prve tedne z otročkom?

Moja nosečnost je bila polna skrbi, kljub temu da je šlo za zdravo nosečnost, ter da sem imela veliko podpore s strani partnerja in s strani družine. Okoliščine so bile torej skoraj idealne, jaz pa sem bila večino časa zaskrbljena, največ glede tega, če je z otrokom vse v redu, če so občasne telesne bolečine normalne. Zaradi narave svojega dela vem, da se anksioznost v nosečnosti pogosto nadaljuje ali še poveča po porodu, zato me še je najbolj skrbelo prav to. Na srečo se skrbi niso uresničile, zaskrbljenost je minila takoj po rojstvu. Še zdaj sem včasih presenečena, kako malo stvari me skrbi, v primerjavi z nosečnostjo. Ko gledam nazaj, bi rekla, da je šlo najverjetneje za pomanjkanje kontrole, v nosečnosti pač ne moreš vsak trenutek »pogledati«, kako se ima bitje znotraj tebe, občutek izgube kontrole pa je skoraj vedno v ozadju anksioznosti. Prvi tedni so bili zelo prijetni, vsekakor pa tudi obremenjeni s kopico novih stvari, katerih se mora vsaka mama naučiti.

 

mama

Alja s svojo hčerko (FOTO: Osebni arhiv)


Vam je psihoterapevtsko znanje in poznavanje rešitev ob določenih negativnih občutkih pomagalo pri tem?

Do neke mere vsekakor. Na srečo sem se že dosti prej poslovila od perfekcionističnih teženj, načeloma sem zadovoljna z »dovolj dobro«, kar v novi vlogi absolutno pomaga. Zelo pomembno je tudi, da večinoma znam sprejeti, kar pač pride, tudi neprijetne občutke. Vsekakor pa vsi lažje pomagamo drugim, kot sebi. Če se srečujem s čem, kar me obremenjuje in si ne morem pomagati sama, si poiščem pomoč. Tako, kot kirurg ne more operirati samega sebe, se tudi psihoterapevt ob stiskah, oglasi pri kolegih.

 

Ali vam je materinstvo precej spremenilo življenje? V kakšnem smislu?

Seveda, materinstvo spremeni življenje. Če si želiš otroke in so okoliščine dobre, lahko precej na bolje, v primeru, kjer mama ne prejema podpore s strani okolice, je do sebe zahtevna in je hkrati zahteven tudi otrok, pa ne nujno na bolje. Jaz imam srečo, da mi partner zelo veliko pomaga, dosti stvari obvlada boljše kot jaz ter me podpira, tako glede dela, kot tudi v emocionalnem smislu. Enako tudi moja mama, zato se lahko še vedno posvečam večini stvari, ki so mi bile pomembne prej in so mi pomembne še zdaj.

Že pred porodom mi je bilo najpomembneje to, da bom obdržala določene dejavnosti, v katerih sem uživala, moje življenje mi je bilo zelo všeč že prej in zato nisem želela, da se popolnoma spremeni. To pa ni možno brez razumevanja in podpore okolice. V praksi se je najbolj spremenilo to, da grem prej spat in prej vstajam, ter to, da je potrebno malce več organizacije, če npr. greva s hčerko kam na obisk ali kaj podobnega. Kot najbolj pozitivno spremembo pa bi izpostavila to, da sem se naučila umiriti, odklopiti vsakodnevne skrbi, medtem ko sem s hčerko, ter to, da se mi nekatere stvari, ki so se mi prej zdele zelo pomembne, zdaj ne zdijo več. Verjetno nikoli niso zares bile.

 

POVPRAŠAJTE ZA NASVET: Alja Fabjan na Ringaraja.net svetuje brezplačno 

 

Si vzamete čas zase, za Aljo, žensko? Na kakšen način in kaj vam to pomeni?

Si, redno, za kar se lahko zahvalim predvsem partnerju in mami, seveda pa je bistveno to, da se sama zavedam pomembnosti tega. Veliko je mam, ki bi si lahko vzele čas zase, saj imajo podporo okolice, pa tega ne storijo, ker bi jih potem preganjal občutek krivde. Ta občasno preganja tudi mene, a tudi to je normalno, del prilagajanja na nove okoliščine. Najpomembnejše zame je bilo, da sem obdržala čas za druženje s prijatelji ter za fizično aktivnost, brez tega ne bi bila srečna in posledično bi to vplivalo tudi na hči, partnerja, verjetno tudi na širšo okolico. Z malo truda in organizacije, lahko v svoje življenje vključimo veliko stvari.

 

Veliko je mam, ki bi si lahko vzele čas zase,

saj imajo podporo okolice, pa tega ne storijo,

ker bi jih potem preganjal občutek krivde.


Je bila ta vaša nova življenjska vloga povod za to, da ste se povezala z osebnim trenerjem in inštruktorjem za nosečniško in poporodno vadbo Miho Primožičem in skupaj pripravila celovit program za nosečke in mamice Super Mama?

Pri svojem delu sem od nekdaj dosti srečevala z nosečnicam, mladimi mamicami in njihovimi najrazličnejšimi stiskami. Že dolgo sem mnenja, da je psihološko zdravje nosečnic in mamic nekako spregledano. Sistem sicer ponuja določena izobraževanja, vendar imam občutek, da ponujajo veliko »tehničnih« informacij, na psihološkem področju pa se omenja poporodna depresija in pomen partnerjeve opore, kaj dosti več pa ne. Ko sem zanosila in se sama udeleževala različnih izobraževanj, sem seveda še bolj opažala to, kar manjka. Moja razmišljanja so se mi potrjevala v pogovorih z drugimi nosečnicami in mamicami, dokončno pa v pogovoru z osebjem v porodnišnici. Tam so mi potrdili, da je npr. poporodne anksioznosti ogromno, pa nihče ne govori o tem. Tako se je v meni postopoma oblikovala ideja za program Super Mama, v katerem pa sem želela sodelovati s strokovnjakom na prehranskem in vadbenem področju in tako sem kontaktirala Miho, kateremu je bila ideja takoj všeč.

 

Kaj je tisto najpomembnejše, kar želita ženskam, mamam in tistim, ki to še bodo, prenesti prek tega programa?

To, da je lahko le srečna ženska srečna mama in takšna osreči tudi otroka in ne obratno. Na programu se posvečamo odpravi perfekcionizma, zmanjševanju materinske krivde, se učimo zdravega egoizma in načinov, na katere Mama poskrbi za Žensko v sebi, govorimo o otrokocentričnosti ter njenih posledicah ter o pasti »mame žrtve«, v katero slovenske mame padejo precej pogosto. Razbijamo tudi mite o nosečnosti in materinstvu in poudarjamo pomen partnerstva in drugih odnosov, ter se učimo, kako poskrbeti zanje. Miha pa poskrbi za del o ustrezni prehrani in vadbi v nosečnosti in v poporodnem obdobju.

 

Le srečna Ženska je srečna Mama, pravite. Bi nam lahko zaupala nekaj konkretnih nasvetov, kako doseči srečo, ki nas bo naredila srečne mame?

Otroku smo vzor v vseh pogledih, tudi v tem, kako poskrbeti zase. Če otrok vsakodnevno gleda utrujeno, brezvoljno mamo in prepire med staršema, v zameno za to, da so vse njegove oblekice zlikane ter je kosilo vedno ob isti uri, to ni dobra menjava. Dan ima 24 ur za vse, zato moramo pravilno postaviti prioritete. Seveda pa je to težko, saj smo naučeni, da je npr. treba vsak dan posesati, vse zlikati ... Moramo se vprašati, kakšen je smisel naših vsakodnevnih in tedenskih opravil, kje se bi dalo prihraniti na času, katerega bi lahko investirali v kaj, kar je pomembnejše. Ter nas osrečuje. Za nas in za otroka.

 

PROGRAM SUPERMAMA: Le srečna Ženska je srečna Mama

To, da je lahko le srečna Ženska, srečna Mama, le takšna pa lahko osreči tudi svojega otroka, je osnovna ideja programa “Super Mama”, namenjenega nosečnicam, mamicam, pa tudi vsem tistim, ki načrtujejo ali si želijo to postati.

 

mama

Program zajema psihološki in telesni pogled na nosečnost in materinstvo, oziroma 5 stebrov, ki prinašajo ravnovesje in psihofizično zdravje. V psihološkem delu bomo obravnavali vidik ženske, vidik matere in vidik njenih spreminjajočih se odnosov, v telesnem pa se bomo posvetili prehrani in telesni vadbi, najustreznejši za nosečnice in mamice. Poleg teoretičnega znanja o vsem naštetem, program vključuje tudi praktični del, v katerem bomo prek koristnih vaj raziskovali sebe, se naučili tehnik sproščanjapriprave ustrezne prehrane ter izvajanja pravilnih vadbenih tehnik.

 

Delavnico vodita Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka in doktorantka zakonske in družinske terapije in Miha Primožič, specialist športne prehrane, osebni trener in inštruktor za nosečniško in poporodno vadbo.

 

Za dodatne informacije in prijave pišite na mama.superjunak@gmail.com ali pokličite na 041 880 933.

VEČ O DELAVNICI TUKAJ >>>

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Najlepše ime za fantka po vašem izboru
Vsako ime je nekaj posebnega in nič presenetljivega ni, da je staršem najlepše ime tisto, ki ga nosi njihov otrok (otroc...
7
Pomen imena Zala
Prvo dekliško ime, ki se je prebilo v polfinale EPSKE bitke imen, je Mia. Nasproti ji je stalo ime Zala.
5
Kako veste, da je dojenček visoko občutljiv?
Če je dojenček visoko občutljiv, je njegov živčni sistem veliko hitreje hiperstimuliran in razdražen, zato pogosteje jok...
4
Kako pomagati dojenčku ob premiku ure?
Spet se bo premaknila ura, kar pomeni zopet "nekaj zabave" za nas, starše, saj otroci premik močno občutijo.
4



Prerekanje pred otroki - da ali ne?
Zaradi negotovih razmer se starši še pogosteje sporečemo in je tako v družini še bolj napeto. Tako se pogosto ujamemo v ...
Vsi štirje otroci so vegetarijanci
Pogovarjali smo se z Jasmino Kozina Praprotnik - antropologinjo, strastno tekačico, avtorico knjige Bela dama, ženo teka...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?