Partnerjeva podpora izboljša razplet poroda za mamo in otroka. (Freepik.com)

/11 /11

Pri dr. Teji Škodič Zakšek, prvi doktorici babištva na Balkanu, direktorici Zavoda Indo Anai, predsednici Balkanskega združenja babic ter soustanoviteljici projekta B-doula, in dr. Špeli Peternel, doktorici biomedicine, izkušeni porodni spremljevalki, učiteljici priprav na porod, predstavnici za Balkan največjega mednarodnega združenja DONA International, predstavnici Evropske mreže dul ter ustanoviteljici združenja MOJA DULA, preverili, zakaj je prisotnost partnerja med porodom tako zelo pomembna. 

Kakšen je pravzaprav glavni pomen spremljevalca pri porodu?

Špela: Glavna vloga partnerja ob porodu je, da je tam za žensko - le zanjo in to v vsakem trenutku poroda. Porod namreč po navadi ne traja le uro ali dve, temveč pogosto mnogo dlje. Poleg tega je ženska med porodom preplavljena s hormoni, ki jo prestavijo v povsem drugačno počutje, ki ji omogoča, da se prepusti porodnemu procesu in tako lažje rodi otroka. V takšnem stanju včasih v resnici komajda spregovori kakšno besedo, zato ji prisotnost partnerja nudi tudi dodaten občutek nadzora, udobja in pripravljenosti.

Dokazi iz kvalitativnih raziskav 51 študij iz 22 držav kažejo, da spremljevalci pri porodu igrajo številne vloge: 1) so most med komunikacijo med zdravstvenim osebjem in porodnico, 2) lahko nudijo nemedicinsko lajšanje bolečin in 3) so podpora babici, saj so ves čas prisotni ob ženski, česar babice zaradi preobremenjenosti večinoma ne zmorejo. Zato se mamica v času poroda bolje počuti⁽¹⁾.

Druge študije so tudi potrdile, da neprekinjena podpora ob porodu izboljša razplet poroda tako za žensko kot otroka. Znanstveni izsledki tako kažejo, da imajo ženske ob neprekinjeni podpori večjo verjetnost, da se porod zaključi vaginalno, da je porod krajši, da doživijo manj medicinskih intervencij, da ženske manj pogosto potrebujejo sredstva proti bolečinam in da se novorojenčki po porodu bolje počutijo (dobijo višjo ocena APGAR), mame pa so s porodno izkušnjo bolj zadovoljne. Tudi znanost torej nesporno dokazuje, da podpora ob porodu nikoli ni imela slabih vplivov na razplet poroda^(1,2,3).

Prav na podlagi vseh teh številnih študij je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2019 v svoja priporočila dodala, da je vsaj en spremljevalec ob porodu ključna komponenta za spoštljivo ravnanje z žensko v času poroda. In prav zato tudi v času epidemije tako WHO kot tudi angleška in ameriška združenja babic, sester in porodničarjev ter ameriški center za preventivo in nadzor bolezni CDC priporočajo, da ima ženska ob porodu ob sebi najmanj enega spremljevalca.

Teja: K Špelinim besedam lahko dodam še opažanje babic po vsem svetu, ki so v času razglašene epidemije zaznavale nekoliko težje porode. Zaradi odsotnosti partnerja so se porodi težje začeli, težje pa je tudi pri samem iztisu otročka, ko porod postane težak in je podpora nekoga, ki ga ženska pozna in ji je blizu, ključna. V državah, kjer zaradi posebnih ukrepov niso dovolili več spremljevalcev pri porodu, se je povečal tudi odstotek instrumentalnih porodov in porodov z zapleti.

POGLEJTE TUDI VIDEO: Dula skozi oči staršev - Izpovedi

Kako konkretno pa lahko partner pomaga svoji ženski med porodom? 

Špela: Načinov in tehnik pomoči je mnogo. V času poroda se ženska težko premika, zato ji lahko partner ponudi fizično podporo in pomoč pri gibanju ter spreminjanju položajev, ki ji skupaj z masažo lahko presenetljivo učinkovito pomagajo pri doživljanju intenzivnosti poroda. Naloga partnerja je tudi, da ženski pomaga, ko mora na stranišče ali pod tuš ali pa potrebuje le kozarec vode.

To so povsem praktične stvari. Enako - če ne še bolj pomembna! - pa je partnerjeva čustvena podpora. Ko je namreč ženska v porodnem procesu, je to zanjo čustveno izjemno naporno. Zato ji lahko partner pomaga pri dihanju in sproščanju, pa tudi tolažbi v tistem delu poroda, ko ima ženska občutek, da porod ne napreduje in potrebuje ponavljajoče potrditve, da ji gre dobro, ter nekoga, ki verjame, da ji bo uspelo. Tu lahko partner naredi veliko. Pri čemer mu lahko veliko pomagamo dule, ki učinkovito podpremo oba - tako mamo kot očeta, da lahko dobro opravi svojo podporno nalogo.

Teja: Rada bi poudarila tudi to, da je partner oziroma spremljevalec pri porodu edina oseba, ki jo ženska med porodom zares pozna in ji je domača. Zato jo ta oseba tudi najlažje pomiri. Naloga spremljevalcev pri porodu je, da poskrbijo, da je porod ženske v največji meri takšen, kot si ga je ženska želela in prav partner oziroma dula najbolje poznata njene želje. Zato lahko povsem upravičeno trdimo, da je spremljevalec pri porodu del obveznega porodnega osebja, ne pa dodatni luksuz ali modna muha sodobnih mamic.  

Kakšne posledice pa lahko pusti na mami porod brez spremljevalca?

Špela: V času epidemije, ko je prihodnost negotova in smo zaradi izrednih ukrepov ter izolacije vsi pod povečanim stresom, je še posebej pomembno, da imajo tako nosečnice kot mame med in po porodu ob sebi ustrezno podporo. Trenutna situacija in vsak dan nove prepovedi nosečnice spravljajo v nepotreben dodaten stres, kar lahko močno vpliva na razplet poroda. Posledice in škoda zaradi teh ukrepov bo velika. Ne pozabimo - tudi novorojenčki, ki se bodo rodili v teh razmerah, se rodijo samo enkrat in posledice trenutnih razmer bodo prav oni nosili celo življenje.

Teja: Za posledicami nezadostne podpore v času nosečnosti in med porodom pa bodo ženske in njihovi otroci trpeli tudi po teh "koronavirus porodih". Takšen porod brez spremljevalca namreč vpliva na slabše povezovanje z novorojenčkom, nižjo materinsko samozavest, manjšo uspešnost pri dojenju in povečano možnost poporodne depresije^{(5, 6)}.

PREBERITE TUDI: Prerez presredka - Kako se mu izogniti?

Ne smemo pozabiti tudi na to, da se stres seveda prenaša iz mame na novorojenčka, mar ne?

Teja: V filmu In Utero Gabor Mate, dr. med., pravi: "Na razvoj človeških bitij vplivajo zgodnje izkušnje, tudi iz maternice. Nanje vpliva čustveno okolje, v katerem so spočeta, v katerem se razvijajo in rodijo ter odraščajo. O tem vemo veliko. Vendar tega kot družba v praksi ne izvajamo in ne priznavamo. Jasno mi je, da je strah, ki sem ga vse življenje dobesedno nosil v mojih molekulah, strah moje mame. In potem je strah, ki sem ga doživel v prvem letu svojega življenja pod nacistično okupacijo. Te izkušnje so vtisnjene v mojo osebnost, odtisnile so svoj pečat na moje odzivanje na svet, vtisnile so mi pogled na svet, predvsem na nezavedni ravni." Te besede ta prenos stresa vsekakor potrjujejo.

Špela: Res je, tudi v tej koronavirus situaciji smo očitno pozabili, da vse, kar čuti mama, preko hormonov prehaja tudi na otroka. Študije, opravljene v zadnjem desetletju, so dokazale, da stres mame negativno vpliva na počutje zarodka in ima dolgoročne negativne posledice za otroka tudi leto dni po porodu^{(7, 8)}.

Na primer v primeru carskega reza ali drugih medicinskih intervencij, ko otrok ne more biti v takojšnjem kožnem stiku z mamo, je zato izjemno pomembno, da mu je v tej tako imenovani zlati prvi uri po porodu omogočeno varno okolje - torej vsaj podpora oziroma kožni stik z očetom, ki ga v takšni situaciji novorojenček nujno potrebuje. Novorojenčki, ki po carskem rezu nimajo stika z mamo, kožni stik z očetom pomirja, znanstveno dokazano manj jočejo in so bolj budni ter imajo boljši sesalni refleks (kar omogoča hitrejši in boljši začetek dojenja). Očetje v tem primeru prevzamejo glavno vlogo negovalca dojenčka⁽⁹⁾.

Znanost je tudi dokazala, da če ima otrok po carskem rezu možnost takojšnjega kožnega stika z enim od staršev, se skrajša čas za vzpostavitev dojenja in poveča možnost uspešnosti dojenja, izboljša se vzdrževanje telesne temperature novorojenčka ter zmanjša stres pri novorojenčku⁽¹⁰⁾.

Literatura:

1) Bohren MA, Berger BO, Munthe-Kaas H, et al. Perceptions and experiences of labour companionship: a qualitative evidence synthesis. Cochrane Database of Systematic Reviews 2019(3) doi: 10.1002/14651858.43.

2) Bohren M, Hofmeyr G, Sakala C, et al. Continuous support for women during childbirth. Cochrane Database of Systematic Reviews 2017(7) doi: 10.1002/14651858.CD003766.pub624.

3) Shakibazadeh E, Namadian M, Bohren MA, et al. Respectful care during childbirth in health facilities globally: a qualitative evidence synthesis. Bjog 2018;125(8):932-42 doi: 10.1111/1471-0528.15015 [published Online First: 2017/11/09].

4) Trueba G. , Contreras C. , Velazco M. T., Lara E. G. Martínez,  H. B. : Alternative Strategy to Decrease Cesarean Section: Support by Doulas During Labor, J Perinat Educ. 2000 Spring; 9(2): 8–13. doi: 10.1624/105812400X87608.

5) SCOTT K. D. , KLAUS P. H., KLAUS M. H.: The Obstetrical and Postpartum Benefits of Continuous Support during Childbirth, Journal of Women's Health & Gender-Based MedicineVol. 8, No. 10, 7 May 2009, https://doi.org/10.1089/jwh.1.1999.8.1257.

6) Grote N. K. , Bledsoe S. E.  Predicting Postpartum Depressive Symptoms in New Mothers: The Role of Optimism and Stress Frequency during Pregnancy, Health & Social Work, Volume 32, Issue 2, 2007, Pages 107–118, https://doi.org/10.1093/hsw/32.2.107.

7) Kinsella MT, Monk C.Impact of maternal stress, depression and anxiety on fetal neurobehavioral development, Clin Obstet Gynecol. 2009 Sep;52(3):425-40. doi: 10.1097/GRF.0b013e3181b52df1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3710585/?fbclid=IwAR3cAse6DdT70ebtjH5wS7zsMr9olGVeAe_7RHR5I5bLI6JzKR6lGmGHHE.

8) Hannigan L.J., et.al: Maternal prenatal depressive symptoms and risk for early-life psychopathology in offspring: genetic analyses in the Norwegian Mother and Child Birth Cohort Study. Lancet Psychiatry. 2018 Oct;5(10):808-815. doi: 10.1016/S2215-0366(18)30225-6. Epub 2018 Sep 20. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30245187).

9) Erlandsson K.,  Dsilna A., Fagerberg I.,  Christensson K.  Skin-to-Skin Care with the Father after Cesarean Birth and Its Effect on Newborn Crying and Prefeeding Behavior, Birth, 2007, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1523-536X.2007.00162.x?fbclid=IwAR1afjciarHPkWsebMXzOQ9a5HtzxuaH4wJ-8PDHXr4yp8pJSZORzTfYjcI.

10) Stevens J., Schmied V., Burns E., Dahlen : Immediate or early skin-to-skin contact after a Caesarean section: a review of the literature, Maternal & Child Nutrition, 2014 https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/mcn.12128.