|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pretirano zaviranje ali spodbujanje gibalnega razvoja otroka

Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot, terapevt RNO, 18.2.2024
Ste otroka posedli vi, ali se je usedel sam? Kaj pa hoja - ste bili pri otrokovem 1. letu že čisto nemirni, ker še ni sam hodil? Preverite, kje starši grešimo, ko pretirano spodbujamo ali zaviramo otrokov razvoj.

image
Kako starši vplivamo na gibalni razvoja otroka?
/11


Velikokrat se pri starših pojavi vprašanje kako naj se spopadejo z otrokovim gibalnim razvojem. Po navadi sta prisotni dve najpogostejši obliki spopadanja z gibalnim napredkom dojenčkov in malčkov. Kot prvo obliko, bi lahko poimenovali zaviranje otrokovega naravnega gibalnega razvoja. Za drugo obliko pa lahko poimenujemo kot pretirano vzpodbujanje naravnega gibalnega razvoja. Po navadi se omenjeni obliki med seboj mešata, oziroma izmenjujeta.


Zaviranje otrokovega naravnega gibalnega razvoja

V veliki večini, po rojstvu kot prva nastopi oblika, ki zavira novorojenčkov, dojenčkov naravni potek gibalnega razvoja. Vsem staršem se njihov dojenček zdi tako nebogljen, odvisen od drugih, nepripravljen na svet v katerega se je rodil. Vse to do neke mere drži, vendar je kljub temu pomembno, da dojenčku pustimo, oziroma damo možnost za naravni potek gibalnega razvoja. Velikokrat opazimo starše, ki od svojega novorojenčka, dojenčka ne zahtevajo popolnoma nič. Vse naredijo namesto njega, da mu le olajšajo življenje.


Velikokrat dajejo starši svoje dojenčke v ležalnike, ker se jim tla zdijo neprimerna, da bi tja odložili svoje male zakladke. Vendar se ne zavedajo, da s tem naredijo več škode kot koristi in da zaradi tega, če dojenčka položijo na tla niso slabi starši. S tem mu le damo vse možnosti za naraven potek njegovega razvoja in ga ne omejujemo s položaji v ležalnikih, v katerem se na noben način ne more naučiti obračanja ali česarkoli drugega.

Če ga že dajo na tla, ga obložijo z vsemi igračami, da mu še roke ni potrebno iztegniti in seči po njih, saj jih ima vse tik ob sebi. Vendar, če so igračke ravno toliko oddaljene, da se mora za njih potruditi, s tem dobi večjo motivacijo za gibanje in možnost poizkušanja in učenja, kako priti do njih.

 

PREBERITE TUDI: Vaja za krepitev trebuščka pri dojenčku (VIDEO)


Pretirano spodbujanje dojenčkovega gibalnega razvoja

Vendar se oblika pretiranega ˝zavijanja v vato˝ kaj hitro umakne obliki pretiranega spodbujanja dojenčkovega naravnega poteka gibalnega razvoja. Nekje okoli šestega meseca, nekateri še celo prej, začnejo s ˝treningom vertikalizacije˝ njihovih dojenčkov. Katerokoli staro mamo, babico, teto, sosedo … boste srečali, vsaka bo najprej vprašala, če vaš dojenček že sedi. In če boste odgovorili, da ne, bo naslednje vprašanje, ki ga boste deležni, če je z vašim dojenčkom kaj narobe.


Na splošno velja prepričanje, da je dojenčke potrebno naučiti vse, od sedenja do hoje, ker drugače ne bo nikoli shodil. In zaradi takega prepričanja starši začnejo s pretiranim spodbujanjem dojenčkovega naravnega gibalnega razvoja. Razmislite sledeče: do četrtega meseca ali še dlje polagate svojega dojenčka v ležalnike, počivalnike, kjer ne delajo drugega kot le ležijo oziroma počivajo, malo brcajo z nogami in mahajo z rokicami, držijo kar jim položite v roke. In kar na enkrat mesec ali dva kasneje od istega dojenčka zahtevate da sedi, ker ste ga posedli. Od kje bo dobil toliko mišične moči in vsega ostalega, kar je potrebno za sedenje, če mu do takrat sploh ni bilo potrebno skoraj nič gibati. Vendar se starši ne zavedajo, da se otrok usede sam, ko ima za to dovolj mišične moči, stabilnosti, ravnotežja … in ne takrat ko ga sami posedejo, samo zato ker je star že pol leta. Otrok se bo samostojno usedel šele okoli osmega meseca (nekateri prej, drugi kasneje). Nič prej se ne bo samostojno usedel, če ga boste posedali vi, edino le kasneje, saj mu ne boste dali možnosti, da se bo naučil sam.

 

PREBERITE TUDI: Zakaj moj otrok še ne hodi?


Enako se dogaja s hojo. Če otrok pri enem letu ne hodi, je to že ogromen razvojni zaostanek, po besedah samooklicanih strokovnjakov (babice, mame, tete …). In po njihovih besedah otrok ne shodi, če se ga ne nauči. Pa si predstavljajte sebe, kako komaj lovite ravnotežje v sedečem položaju ali pa ste se komaj naučili postaviti na noge in v tem trenutku vas nekdo prime za roke in od vas zahteva, da delate korake, skratka, da hodite. S tem se samostojna hoja le oddaljuje in otrok bo dlje časa rabil, da bo osvojil ravnotežje in stabilnost, ki sta potrebna za samostojno hojo, saj bo navajen, da se vedno lahko ˝obesi˝na roke staršev in s tem prepusti vse delo njim, vse kar naredi sam je samo še avtomatično dvigovanje nog. Vendar je to še daleč od prave kvalitetne hoje.

 

otrok še ne hodi

Z držanjem za roko se samostojna hoja le oddaljuje in otrok bo dlje časa rabil, da bo osvojil ravnotežje in stabilnost. (FOTO: Arhiv)


Pustite otroku svobodo pri gibanju

Tako kot odrasli, tudi dojenčki delajo stvari takrat, ko so v to prepričani in se čutijo sposobne. Če ga pri tem zaviramo ali ga pretirano spodbujamo, s tem ne dosežemo nič boljših rezultatov. Velikokrat s tem še dodatno otežimo in podaljšamo naraven potek gibalnega razvoja. Najboljša možnost za dojenčka in tudi starejšega otroka je, da mu pustimo svobodo na poti njegovega gibalnega razvoja. Naj se na svojih spodrsljajih in ponavljanjih nauči iz izkušenj ter si s tem zgradi samozavest in pogum.


Špela Gorenc Jazbec je diplomirana fizioterapevtka razvojno-nevrološke obravnave in avtorica priročnika o Pravilnem ravnanju z dojenčkom ter spletne strani www.baby-handling.com.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Kako veste, da je dojenček visoko občutljiv?
Če je dojenček visoko občutljiv, je njegov živčni sistem veliko hitreje hiperstimuliran in razdražen, zato pogosteje jok...
5
Kakšno darilo je primerno za dojenčka?
Preverite, katera pravila je dobro upoštevati, ko izbirate božično-novoletno darilo za dojenčka.
5
Ko vam dojenček pade s postelje ...
Hitro se nam lahko zgodi, da v trenutku nepazljivosti nepričakovano naše malo, neubogljeno bitje pade s postelje ali cel...
4
Okužbe dihal so lahko za dojenčka nevarne!
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje starše opozarjajo na nevarnosti, ki jih za dojenčka predstavlja okužbe dihal, ...
3



Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
Svetovni dan nedonošenčkov
Vsako leto se v Sloveniji prezgodaj rodi 1400 otrok. Nedonošenčki potrebujejo posebno nego in podporo. Projekt Junaki pr...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?