/11 /11

Ringarajin uporabnik: klavdiy4

Datum: november 2008

Tip poroda: naravni porod

Število dni v porodnišnici: 3

Porodnišnica: CELJE

Ocena porodnišnice: 4

Komentar ocene: Dobra oskrba, prijazno osebje, se pa vseeno najdejo še izjeme.

Vse se je začelo z neprespanimi nočmi, špikanjem v križu in slabostjo. Bila sva pri fantu doma in meni ni več nič dišalo, še pica, katero bi drugače lahko pojedla tudi sredi noči, mi ni več dišala. Odpravila sva se v najbližjo drogerijo in kupila test nosečnosti. Odšla sva nazaj domov in fant je nestrpen pričakoval mojo vrnitev iz kopalnice. "Noseča sva" sem se mu skozi solze nasmehnila. Bile so hkrati solze sreče, solze strahu, saj sva bila še zelo mlada, jaz sem pred mesecem dopolnila 18 let, on pa je bil star 22. Takoj sva vedela, da želiva dojenčka obdržati.

Nekaj časa sva nosečnost obdržala zase, potem pa sva povedala še doma. Pri fantu doma je bilo drugače, saj mu je oče umrl pred leti, biološka mama pa ga je zapustila že v porodnišnici. Njegova mačeha, mama kot ji pravi, je bila vesela, da bo ponovno postala babica. Tudi moji so s časoma sprejeli, da bomo dobili novega družinskega člana. Vsekakor pa sva obema družinama že na začetku povedala, da dojenčka zagotovo obdrživa, ne glede na vse. In tako se je začelo naših 9 mesecev.

Prebirala sva revije, kupila knjigo, brala razne članke o vzgoji otroka in o dojenčkih. Kupila sva tudi angelsound in najin čudež spremljala vsako jutro in večer, štela sva brce in odštevala dneve do 24. 11. ko bi morala na svet prijokati najina punčka. Da bo punčka sva izvedela nekje v 6. mesecu, saj je nerada pokazala spol. Spomnim se, da sva tisti dan zavila še v trgovino in ati je svoji princeski nakupil polno vrečko roza oblačil, med katerimi je izbral tudi pajacek za prihod iz porodnišnice.

Tako so minevali dnevi in bolj kot se je bližal dan D, daljši dnevi so se nama zdeli. 21. 11. pa me je doma obiskala otroška babica. Pokazala sem ji trebuh in čudne srbeče pike na njem. Babica me je takoj napotila k ginekologinji in ta me je s predlogom takojšnje sprožitve poslala v porodnišnico. V porodnišnici me je sprejela zdravnica in tako sem bila poslana na oddelek.

Po 11-ih dneh na oddelku in 7-ih dneh po PDP-ju mi je zdravnica, ki me je takrat sprejela naročila dvojni odmerek gela za sprožitev. Gel so mi dali 1.12 okrog 9. ure zjutraj in po slabi uri so se mi pričeli rahli popadki. Fant je prišel k meni na obisk in popoldan je odšel domov, vendar mu je medicinska sestra, ki je družinska prijateljica, zagotovila, da se bo moral še vrniti. In res okrog 7. ure zvečer, sem ga poklicala, da naj se vrne, saj moramo v porodno sobo, odprta sem bila 3 prste. In medtem, ko se je fant vozil iz 48-km oddaljenega domačega kraja so mene uredili in mi predrli mehur.

Potem pa so se začeli popadki stopnjevati, jaz sem med njimi malce spala in fant me je po prihodu bodril in mi močil usta. Dobila sem tudi nekaj umetnih popadkov. Okrog polnoči se je pričelo najhujše, vendar, ko je ob 0:44 uri na svet prišla najina mala deklica je bilo vse pozabljeno. Najprej sem bila panična, saj ni takoj zajokala in so ji morali izprati plodovnico iz ustk in nosu, vendar sem bila kaj kmalu pomirjena, ko sem jo videla in sem jo lahko stisnila k sebi. Obema so se zarosile oči in zajokala sva. Izbrala sva ji ime Leila, kar pomeni temna lepotica.

Pozabila sem bolečino ob porodu, toda nikoli ne bom pozabila poroda, saj menim, da je to najlepša izkušnja, kar sem jih v življenju doživela.

PREBERITE ŠE:

Resnične zgodbe o porodu