|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kranio levčki: Borec Lan

Kranio levčki, 17.5.2023
Minila je cela dolga ura, ko sva lahko končno šla obiskat Lana. Ob spominu na vse tiste aparate, cevke in povito glavo me še danes stisne pri srcu. Nekaj časa sem ga samo gledala, božala in jokala. Kmalu pa se je začel tudi sam odzivati.

image
/41


Naša zgodba je še čisto sveža, saj sta od Lanove operacije minila le dva meseca in pol. Zelo sveže so tudi vse misli, spomini in občutki, zato se že v naprej opravičujem za daljši zapis.

 

Lan se je rodil na čudovit sončen dan

Lan se je rodil lanskega januarja, na čudovit sončen dan. Porod je potekal brez posebnosti in po nekaj urah nas je razveselil zdrav in močan fantek. Kmalu so se nama pojavile manjše težave pri dojenju, saj je imel priraščen jeziček. Kasneje so opazili še povečano vrednost bilirubina, tako da je bilo potrebnih nekaj ur fototerapije. Takrat, se spomnim, sem pomislila, koliko težav je že v prvih dneh. Niti slučajno si nisem mogla predstavljati, kaj vse ga še čaka.

Da bi lahko bilo kar koli narobe, sem prvič izvedela na kontroli zlatenice, pri Lanovem enem tednu. Po tem, ko je pediatrinja preverila vrednost bilirubina, ki je bila na moje veliko veselje v mejah normale, ga je še malo pregledala. Nekoliko jo je zaskrbelo, ko je opazila, da je mečava skoraj čisto zaprta. Vendar me glede tega ni želela preveč vznemirjati, opomnila me je le, naj na to opozorim pediatrinjo na posvetovalnici. Takrat sva s partnerjem prvič posumila, da morda Lanova oblika glavice le ni samo posledica poroda, ampak bi lahko bilo kaj resnejšega.

 

PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Neverjetni trojčki

 

Pregled pri pediatrinji

In tako končno napoči prvi pregled pri pediatrinji. Vse je super. Na koncu ji s strahom omenim, kaj je opazila pediatrinja v bolnišnici. In res, tudi sama opazi, da so lobanjski šivi skoraj popolnoma zaraščeni in da bo morda potrebna operacija. Šok! Od takrat naprej se sploh ne spomnim več dobro, kaj je še govorila. Vem le, da je povedala, da ima pacienta, ki je pred kratkim prestal takšno operacijo, da je operacija čisto rutinska in da me sploh ne rabi skrbet. Dobila sva še napotnico za nevrokirurga, da bo potrdil diagnozo, in pregled se je zaključil.

Sploh ne znam opisati, kakšno stisko in nemoč občutiš, ko izveš za takšno diagnozo. Toliko sem prejokala, ko sem gledala Lana in razmišljala, kaj ga morda čaka... Na srečo sva našla Facebook skupino Kraniosinostoza Slovenija, kjer sva dobila ogromno koristnih informacij, sploh pa se nekoliko pomirila ob prebiranju pozitivnih izkušenj staršev.

Meseca junija je sledil prvi pregled pri nevrokirurgu. Dr. Spazzapan ga je samo na hitro pogledal in takoj potrdil kraniosinostozo metopičnega šiva in trigonocefalijo (trikotna oblika čela). Nato je kar nekaj časa razmišljal, ali bi bila operacija sploh potrebna, saj je pri Lanu trigonocefalija zelo blago izražena. Na koncu sva se vendarle oba strinjala, da bi bilo operacijo smiselno opraviti, saj bi se tako izognili možnim težavam v kasnejših letih. Dodal je še, da se operacije metopičnega šiva opravljajo v starosti enega leta, tako da bi bil poseg planiran v januarju oziroma februarju. Čeprav sem bila prepričana, da sem pripravljena na operacijo, me je pogovor z dr. Spazzapanom tako presunil, da nisem mogla zadržati solz. Pa ne samo zaradi misli na poseg, pač pa tudi zaradi odnosa zdravnika, ki je bil tako topel in poln pomirjajočih besed, česar ne doživiš ravno pogosto.

V začetku letošnjega januarja nas je čakal CT glave. Ker se preiskava opravlja v splošni anesteziji, je moral biti Lan tešč. Poleg vsega drugega me je skrbelo še, kako bo lačen zdržal dolgo pot do Ljubljane. Vendar me je prav presenetil, saj je skoraj celo pot prespal. Sama preiskava je potekala brez posebnosti, zelo hitro se je tudi ovedel in postal živahen kot vedno.

Dnevi so hitro minevali in prišel je čas praznovanja Lanovega prvega rojstnega dneva. Čeprav smo se trudili, da bi preživeli lep dan, je vseeno bil prisoten grenak priokus, saj naju je naslednji dan čakal sprejem v bolnišnici. Tako zelo me je skrbelo, kako bo zadnji dan pred posegom, ko bova sama v bolnišnici. Vendar sva si na srečo sobo delila z dečkom in njegovo mamico, ki me je malo pomirila in krajšala težke ure pred operacijo. Tako slabo, kot sem spala tisto noč, že dolgo nisem. Pa ne samo zaradi spanja na res neudobnih ležalnikih, pač pa zaradi razmišljanja, kako bo...

 

PREBERITE TUDI: Priraščen jezik lahko pripelje do zdravstvenih težav

 

Operacija

In prišla je tista sreda. Zjutraj okrog 7.30 se je začelo dogajati. Opraviti je bilo še potrebno pogovor z anesteziologinjo, podpisati vse izjave in počasi sva se lahko pripravila na odhod do operacijske sobe.

Mislim, da je bila ura ravno 8.20, ko naju je prišla iskat sestra. Lana sem lahko sama odnesla do operacijske sobe, kar mi je res pomenilo ogromno, saj je bilo nama obema prihranjenega veliko stresa.

Vendar strah in stiska, ki ju občutiš, ko svojega otroka oddaš v roke anesteziologu, ni primerljiv z ničemer. Spomnim se besed sestre, ko sva se vračali nazaj na oddelek: »Samo zaupati morate.« In res, v tistih mučnih urah moraš misliti samo na to, da je otrok v najboljših možnih rokah in da vsi skrbijo za to, da se bo vse dobro izteklo.

Ampak te štiri ure so se vlekle kot večnost. Nekaj minut do 13. ure, ko naj bi bil poseg zaključen, sva se s partnerjem že vrnila v čakalnico oddelka za intenzivno nego. Sestra nama je povedala, da Lana še pripravljajo za sprejem na intenzivno nego, vendar da je bila operacija uspešna in je vse potekalo kot mora.

V tistem trenutku sva končno lahko lažje zadihala.

Zavedala sem se, da nas čaka še nekaj težkih in napornih dni, vendar so tisti najhujši trenutki končno za nami.

Minila je cela dolga ura, ko sva lahko končno šla obiskat Lana. Ob spominu na vse tiste aparate, cevke in povito glavo me še danes stisne pri srcu. Nekaj časa sem ga samo gledala, božala in jokala. Kmalu pa se je začel tudi sam odzivati. Malo je odprl oči, me pogledal in poskušal zajokati, vendar je bil zelo slaboten. Večino popoldneva sem tako preživela z njim. Zvečer sem ga s težkim srcem zapustila, vendar sem vedela, da je v dobrih rokah in da lahko kadarkoli pokličem in povprašam, kako je.

Zvečer seveda nisem mogla zaspati in sem poklicala na intenzivni oddelek. Sestra me je pomirila, da je trenutno vse v redu. Pred časom je res močno jokal, vendar so hitro ugotovili, da zaradi lakote. Potem je popil malo mleka, se pomiril in zaspal. Takrat sem se prav nasmejala, saj dobro vem, da Lana, kadar je lačen, nikakor ne pomiriš drugače, kot s hrano.

Naslednji dan je bilo že vse drugače. Lan je bil zelo odziven, nasmejan, jedel je že po žlički. Res sem bila presrečna. Komaj sem čakala, da naju premestijo nazaj na oddelek. Okrog 16. ure sva končno prišla v sobo. Takrat je bil Lan že tako razposajen, da sem ga komaj mirila in uspela zadržati v postelji. Okrog 23. ure sem začela opažati, da ima vedno bolj zatečene očke. In takrat so se pričele tiste težke ure...

Jokanje skoraj ves čas, spanje samo v naročju, nič vode, nič hrane... Res je bilo težko. Vendar sem imela tako super cimro, ki mi je tisti dan res pomagala in je bilo kar malo lažje. Na srečo je to trajalo samo dva dneva. V nedeljo je bilo že dosti dosti bolje. Končno je dobil nazaj svojo energijo, pridno je jedel, s pitjem sva se pa še morala malo truditi. Od vsega je bilo še najbolj naporno spanje, saj je spal le v naročju, pa še takrat se je ves čas prebujal.

 

Konec dober, vse dobro

Naslednji dan so Lanu odstranili še zadnji kanal na vratu. Nestrpno sem čakala, da mu dr. Spazzapan odstrani se prevezo in preveri, kako se brazgotina celi. Ne znam opisati veselja, ko je rekel, da je zelo zadovoljen s svojim delom, da je vse v redu in da lahko odideva domov.

Vendar sem bila kar malo presenečena ko sem zagledala Lana brez preveze, saj je imel čisto spremenjen obraz. To sem iz zgodb drugih mamic pričakovala, vendar me je res kar presenetilo.

Dr. Spazzapan mi je pojasnil, da bo glavica potrebovala še nekaj mesecev, da bo dobila tisto pravo obliko, šiv pa bo žal viden vse življenje. Vendar se glede tega nisem kaj preveč obremenjevala, srečna sem bila samo, da je bila operacija uspešna in da končno odhajava domov, kjer bo vse lažje.

Doma se je seveda tudi Lan počutil čisto drugače. Tudi s spanjem nisva imela več takšnih težav in čez nekaj časa je bilo, kot da se ni nič zgodilo. Ponovno bi se rada zahvalila mamicam, ki so spletle tako prijetno skupnost, za vse deljene zgodbe, ki so nam bile v pomoč ter za vse tople besede in zapisane misli v času Lanove operacije. Ne smem pa pozabiti na sestre na oddelku, ki so bile vedno pripravljene pomagati in seveda na najbolj srčnega zdravnika, dr. Spazzapana.

Tisti šiv na glavi nas bo vedno spominjal na to, kakšen bojevnik je naš Lan. Meni pa bo vedno priklical vse spomine in me opomnil, kako hvaležna in srečna sem, da se je vse srečno razpletlo.

 

PREBERITE TUDI: Kdo so kranio levčki?


Z vami delimo navdihujoče zgodbe mamic in malih borcev, ki so se spopadli z operacijami zaradi kraniosintoze. Še več čudovitih zgodb malih levčkov najdete v Facebook skupini Kranio levčki.


Če bi radi tudi vi delili svojo PORODNO ZGODBO, polno veselja, sreče in tudi joka, upanja in mogoče žalosti, nam jo pošljite na info@ringaraja.net. Z veseljem jo bomo objavili.


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Pokukajte v pravljičen svet nove trgovine ...
Vrata je odprla nova trgovina Mali zakladi, ki se nahaja v spodnji etaži Emporiuma, BTC City Ljubljana.
11
V naročju je otrok večinoma v nepravilnem ...
Ali veš, da večina staršev zelo pogosto nosi otroka v naročju v nepravilnem položaju? Ali veš, da je lahko ta zelo škodl...
10
Astrološko znamenje otroka vam pove, kako ...
Razlog zakaj nekateri dojenčki spijo kot polhi, drugi pa spravljajo neprespane starše na obrate, je tudi v astrološkem z...
9
VIDEO: Ganljivo slovo od ravnokar rojenega...
Mlada mamica Hannah je ob rojstvu sina spoznala, da zanj ne bo mogla skrbeti tako, kot bi si zaslužil, zato je sprejela ...
7



Cepljenje proti noricam
Norice ali vodene koze je bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Bolezen je običajno mila in mine brez posledic. Če o...
Ko vam dojenček pade s postelje ...
Hitro se nam lahko zgodi, da v trenutku nepazljivosti nepričakovano naše malo, neubogljeno bitje pade s postelje ali cel...




Dudica.
пеперутка16

Do kdaj je imel vaš otrok dudico?