Če dojite, lahko pomagate otroku, da se navadi na sadje in zelenjavo tako, da jih v času dojenja čim več jeste tudi sami.
Jejte sadje in zelenjavo med dojenjem!
Ne glede na to, ali dojite ali dajete adaptirano mleko, dajte otrokom ob prehodu na gosto hrano veliko priložnosti, da se s sadjem in zelenjavo spoznajo, in sicer tako, da jim te zdrave obroke čim večkrat ponudite.
Si želite, da bi vaši otroci jedli sadje in zelenjavo?
Raziskave so pokazale, da lahko z dojenjem omogočite otrokom dober začetek navajanja na sadje in zelenjavo tako, da jih jeste tudi sami.
Pomembno je, da ob prehodu na gosto hrano otroku omogočite, da bodo to zdravo hrano lahko čim večkrat poskušali, ne glede na to, ali dojite ali ne.
Uživanje sadja in zelenjave je povezano z nižjim tveganjem za nastanek debelosti in nekaterih rakastih obolenj. Najboljši pokazatelj, koliko sadja in zelenjave bodo otroci pojedli je, ali jim je všeč okus takšne hrane. Če lahko dojenčke naučimo, da jim bodo ti okusi všeč, jim damo dobro popotnico za zdravo prehranjevanje.
Če doječa mamica je sadje in zelenjavo, bo to zelo verjetno jedel tudi otrok
Raziskava je bila narejena na 45 dojenčkih, 20 od teh jih je bilo dojenih, stari pa so bili od štiri do osem mesecev. Druge goste hrane razen žit niso poznali, porazdeljeni pa so bili naključno v dve skupini. Eni skupini so dali grah osem zaporednih dni, drugi pa grah in nato breskve. Sprejemanje obeh (graha in breskev) so testirali pred in po 8-dnevni izpostavitvi.
Rezultati so pokazali, da dojeni otroci v času prehoda na gosto hrano v večji meri sprejemajo tovrstno hrano, vendar le v primeru, ko se s sadjem in zelenjavo prehranjuje tudi mati. Ko so otrokom prvič ponudili breskve, so dojeni otroci pojedli več in dlje časa v primerjavi z otroki, ki so bili hranjeni z adaptiranim mlekom. Vprašalniki so tudi razkrili, da so matere dojenih otrok pogosteje jedle sadje in zelenjavo kot matere, ki niso dojile, kar nakazuje, da je boljše sprejemanje breskev pri dojenih otrocih posledica prehajanja sadnih okusov prek materinega mleka.
Vendar sta obe skupini mater poročali o nerednem prehranjevanju z grahom in drugo zeleno zelenjavo, in sicer pod priporočeno mejo. Zato ni bilo nobene razlike med količino zaužitega graha pri dojenih in ne-dojenih otrocih, ko so jim ga prvič ponudili.
Ena od raziskovalk pravi, da je to čudovit sistem, s katerim se otrok že prek plodovnice in nato prek materinega mleka navaja na okus hrane. Večkrat kot bo izpostavljen določenemu okusu, večja je verjetnost, da mu bo ta hrana všeč.
V obeh skupinah se je po testnem obdobju osmih dni, ko so otrokom redno ponujali grah, povečalo njegovo zaužitje kar za trikrat.
Zmrdovanje ni nujno pokazatelj, da otrok nečesa ne mara
Otroci imajo prirojeni odpor na grenke okuse, zato morajo matere, če želijo, da bi njihovi otroci jedli zelenjavo, še posebej zeleno, omogočiti številne priložnosti, da bodo to hrano okušali.
Raziskovalci so prav tako odkrili, da mimika obraza pri otrocih ni bila nujno povezana z otrokovo pripravljenostjo, da s prehranjevanjem nadaljuje, kar dokazuje, da dojenčki z določeno obrazno mimiko naravno reagirajo na določene okuse.
Starši naj se tako pri uvajanju sadja in zelenjave bolj osredotočajo na otrokovo pripravljenost zauživanja hrane, kot pa na njegovo negativno obrazno mimiko.
Povzeto po http://www.sciencedaily.com/releases/2007/12/071203090135.htm
Ana Šavli je ustanoviteljica in direktorica prevajalskega servisa Hieroglifi (www.hieroglifi.si), kjer vse svoje moči upira k zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih prevajalskih storitev. Predvsem pa je žena in mama trem navihancem in nekje med ščetkanjem malih zobkov, prebiranjem pravljic in kengurujčkanjem ji ostane ravno toliko prostega časa, da ga nameni še eni zanjo zelo pomembni temi, tj. dojenju, o katerem že nastaja njena prva knjiga. Več o Ani izveste tudi v Ringarajinem klepetu, ki ga lahko preberete tukaj. |
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: