Vir mikrosporije so najpogosteje potepuške mačke. (Enaa.com)

/11 /11

Glivice so mikroorganizmi rastlinskega izvora, ki so v naravi zelo razširjeni. Glede na različne vrste gliv povzročiteljev se tudi glivične bolezni razlikujejo med seboj po klinični sliki in hitrosti širjenja okužbe ter po načini in poteku zdravljenja. Lahko jih razdelimo v 3 skupine: dermatofiti, kvasovke in plesni. Najbolj pogoste okužbe pri otroku so okužbe s kandidazo in mikrosporijo.

Bolezen, ki jo povzročajo dermatofiti je nalezljiva

Dermatofiti so najpogostejši povzročitelji; te parazitske glive imajo encime, ki jim omogočajo hranjenje z roženo plastjo kože, dlak in las.

Bolezen, ki jo povzročajo, je nalezljiva. Prenaša se iz okuženega organizma na zdravega. Iz človeka na človeka, lahko pa tudi iz živali na človeka, te so bolj nevarne.

Povzročajo blage oblike vnetja, ki trajajo dalj časa. Okužbe te vrste se največkrat nalezemo v bazenih, kopališčih, športnih objektih, ...

Mikrosporija

Zanjo zbolijo v glavnem otroci, vir okužbe pa so najpogosteje potepuške mačke, redkeje psi.

Na mestih okužbe se pojavijo drobne pike, ki srbijo. Te pike se širijo in tvorijo okrogla ostro omejena žarišča. V žariščih v lasišču so vidni odlomljeni sivkasti lasje in drobne sivkaste luskice. Izpuščaji se lahko pojavijo povsod po trupu, tudi po lasišču - v tem predelu lasje odpadejo.

Zelo redko pride do vnetja, oteklin in gnojenja.

Če se pri otroku pojavijo ti izpuščaji ter je bil otrok v stiku z mačkami, bo treba čimprej poiskati pomoč pri specialistu dermatologu, ki bo pregledal otroka s t.i. Woodovo svetlobo (UV - luč) . V zatemnjenem prostoru okužena mesta fluorescirajo zelenkasto - rumeno ali rdečkasto. Klinična slika nam velikokrat zadošča za postavitev diagnoze glivične okužbe, le v primerih, ko se težko odločimo med več boleznimi, se poslužujemo tudi laboratorijskih preiskav za dokaz glivic. Istočasno bodo opravljene laboratorijske preiskave, ki potrdijo ali ovržejo predhodno postavljeno diagnozo.

Bolezen zdravimo lokalno z mazili (Lamisil) pri razširjeni oblik pa je potrebno še sistemsko zdravljenje s tabletami, kar je odvisno od klinične slike, vrste povzročitelja in prizadetega predela.

Dokler traja zdravljenje, predšolski otroci ne smejo v vrtec. Šolarji naj ne hodijo v šolo prvi teden zdravljenja. Kasneje lahko obiskujejo šolski pouk, če vsa žarišča zaščitijo z gazo in obližem.

Načeloma so žarišča kužna, dokler ni v razmaku 4-6 tednov 2x mikološka preiskava negativna. V zvezi s tem svetujemo, da so obolela žarišča vedno prekrita z gazo.

S kandido se lahko okuži že novorojenček

Kvasovke – najpomembnejša je Candida albicans, okužbe imenujemo kandidoze. Razmnoževanju pripomorejo: pogosto močenje kože, potenje, jemanje antibiotikov, kronične bolezni. S Candido se lahko okuži že novorojenček med porodom od mame, pri teh okužbah so lahko prizadeti koža in ustna sluznica.

Do okužbe lahko pride tudi kasneje, in sicer pri dojenčkih od 2 - 4 meseca v pleničnem predelu. Ozke, neprimerne plenice, seč in blato, ter neredna menjava plenic ustvarijo na teh mestih idealne pogoje (vlaga, toplota, amoniak iz seča, encimi iz blata) za naselitev kvasovk. V pleničnem predelu se pojavi najprej rdečina, nato pride do rosenja, erozij, lahko tudi tvorbe gnojnih mehurčkov. Rdečina se širi periferno, ob robu so satelitne papule ali pustule. Kožne spremembe srbijo in se luščijo.

V ustih na sluznicah in jezičku nastanejo belkaste obloge, ki se ne dajo odstranit, če jih poskusimo odstraniti na silo, pa zakrvavijo.

Zdravimo z antimikotičnim mazilom (Daktarin, Canesten, Lamisil) tako v pleničnem predelu, kot v ustih (Daktarin oralni gel). Če se pojavijo gnojni mehurčki pa dodamo še antibiotično mazilo (Garamycin).

Drobne, rjavkaste lise na koži

Druga najbolj pogosta bolezen, ki se pojavlja iz te skupine je Pityriasis versicolor. Rada se pojavlja pri otrocih in pubertetnikih, sploh v obdobju, ko imajo otroci zmanjšano imunsko odpornost. Povzročitelj je kvasovka, ki je del normalne kožne flore. Najdemo jo na mestih, kjer je največ lojnic - torej tam, kjer je koža najbolj mastna (lasišče, obraz, prsi, hrbet,...)

Ko se iz saprofitne oblike spremeni v parazitno, se na koži pojavijo bolezenski znaki v obliki okroglih, rjavkastih, drobno luščečih se lis. So najbolj povrhnje okužbe kože. Bolnikom ne delajo nobenih težav, so le estetsko nesprejemljive.

Po navadi se same pozdravijo, v nekaterih primerih je potrebno antimikotično mazilo.

Če imate vprašanje za dermatologinjo Tamaro Herakovič, ji ga lahko zastavite TUKAJ.