Dragi moški, nikoli ne pozabi ceniti in ljubiti matere svojega otroka. (Freepik.com)

/11 /11

Na enem od tujih spletnih portalov je komentatorka Tamara Obradović delila zapis, ki si ga mora prebrati vsak oče. Zakaj? Ker je v njem napisala vse izjemno pomembne razloge, zaradi katerih si ženska, ki vam je rodila otroka zasluži čaščenje, spoštovanje in globoko hvaležnost.

Dragi očetje, vredno si je prebrati, se zamisliti in upoštevati!

PREBERITE TUDI: Najpogostejši moški strahovi v obdobju nosečnosti

»Daleč od dragih vrhov, še dražjih limuzin, praznih pogovorov, ljubiteljskih obredov in trošenja denarja, sedim na plaži.

Nektarina, 150 dinarjev za kilogram (del gre za omenjene obrede in limuzine), cedi se mi po bradi in sladke kapljice se nežno usedajo na moje prsi. Uživam. Gledam morje v vsej njegovi prostranosti.

Vedno je tam, kot zvest prijatelj, vedno dobre volje, vedno pripravljen, da me spusti v svojo dušo. Pogledam levo na drobne kamenčke, namenjene poležavanju delovnih ljudi in občanov v redkih trenutkih počitka.

Ozrem se nazaj na svoj košček morja in v kadru se mi, kot tiha antilopa, pojavi noseča ženska. Prečudovita ženska z dojenčkom pod srcem.

Širok obraz, dolgi rjavi lasje, velike oči, dolge roke in noge, le nekoliko odebeljene od vode, ki se zadržuje v tistem svetem telesu, pripravljenem, da na svet prinese novo življenje.

Do kolen v morju, v meni res vzbuja strahospoštovanje. Ker vem, kaj jo čaka. Rodila sem dvakrat.

Ko bo tudi on spoznal to skrivnost, ko bo videl, kaj vse mora preživeti žensko telo, se bo vsak normalen moški odpravil iskat skalo, da bo lahko izklesal spomenik ženski, ki mu je rodila otroke.

Poudarjam, če je sploh normalen in produhovljen. Ker, dragi homo balcanicus, vse lahko narediš sam, brez nje pa ne moreš imeti otrok.

Manchester in »Barca« sta neverjetno pomembna. Mlade osebe se podijo za žogo in zaslužijo milijone, vi pa nimate od tega nič, seveda je to strašno pomembno. Stavnice so strašno pomembne.

Finska hokejska liga, turški rokomet, indijski kriket in vse druge vitalne dejavnosti so resnično pravo področje za vaše dokazovanje.

Nič ni lažjega kot ugibati, v kateri minuti bo neki Korejec dosegel gol oziroma z neverjetno inteligenco potisnil tisto neumno žogo čez črto.

Mi moški se moramo v to vključiti. Pa potem vojna. Tu smo, se je izkazalo pred kratkim. Še posebej pri nemočnih babicah, ki so uboge verjele, da ne boste mogli izvesti ukaza nekega osebka z okrasnimi epoletami, zasluženimi za nadlegovanje podrejenih vojakov.

Ampak, mnogi so lahko.

POGLEJTE TUDI: Ko očka pomaga pri porodu ... (FOTO)

Ko vam prijatelj reče, da bi morali nekaj blaga prinesti na črno, nekaj ukrasti, se izogniti davkom, tihotapiti. To lahko storimo, brez problema.

Ampak, jbg, za otroke potrebujemo njo. Za nadaljevanje vrste in častnega priimka potrebujemo žensko.

Enemu od nas je potrebna prav ta ženska, ki stoji tu pred menoj na plaži. Čudovita, pogumna, trpežna, nesebična ženska.

Zaradi otroka, ki ga nosi, se je pripravljena zrediti dvajset kilogramov, popolnoma porušiti svoje hormonsko ravnovesje, se obremenjevati za vse, kričati od bolečin in iz lastnega telesa »izvreči« novo življenje.

Občasno sem slišal svoj glas, ki ji je šepetal v uho, da bo vse v redu, da bomo imeli otroka. (FOTO: Sweetbirths.com)

Torej, porod. Niti prvič niti drugič nisem mogel razumeti, kako se mora počutiti bodoča mama, ko se začnejo popadki.

Ve, da bodo vse močnejši, ve, da poti nazaj ni, ve, da mora iti do konca in ve, da bo njena bolečina za vedno ostala zapisana v njeni zavesti.

Svetnica ve, da se bo potila, da ji bo curljalo mleko, da jo bo po porodu bolela rana, jasno ji je, da tega izpita ni mogoče prestaviti na jesenski rok.

Ne gre.

Spomnim se tistega zloveščega zvoka monitorja, ki beleži popadke, hladnega obraza sestre, ki vsake toliko časa pride pogledat, koliko centimetrov je odprta.

In ja, spomnim se, da so me pogosto gledali, ker mi je zaradi strahu kri nehala teči po žilah na obrazu. Popolnoma. Kot da je nekdo zaprl ventil na vratu in se je kri vrnila nazaj proti želodcu.

Občasno sem slišal svoj glas, ki ji je šepetal v uho, da bo vse v redu, da bomo imeli otroka, da bodo vse bolečine smiselne, da bomo srečni.

Kot da ji bo to pomagalo v tistih strašnih bolečinah in vsem, kar jo čaka.

Vem, da so številni filmi poskušali prikazati trenutek, ko to majhno modro telo »prileti« babici v naročje. Novo bitje, ki je prišlo iz vode, in poskuša prvič vdihniti. In prvič zagleda čudež od ljudi in neonsko svetlobo, ki mu prebode male oči.

Ne predstavljam si, kaj drugega bi tisto malo bitje najprej pomislilo kot: "Dragi Bog, ali je to končni cilj ali gremo še kam drugam? Prosim, reci, da je to drugo. "

Na srečo to malo zlato ne ve nič o tem, kje se je rodil in kaj vse bo moral preživeti v tem življenju.

Draga "moja" čudovita noseča ženska, tebi in malemu bitju, ki ga nosiš, želim zdravje in veselje. (FOTO: Ker-Fox Photography)

Vera je seveda nekaj povsem osebnega in zasebnega, vendar vam bom povedal eno. Prepričan sem, da je v trenutkih, ko ženska rodi, ko vsi v sobi čakajo na prvi vdih in jok, ko so vsi zaskrbljeni, ali bo vse v redu, ko za trenutek celo mamo preneha boleti, prepričan sem, da je takrat Bog najbližje.

Tukaj, zraven te sestre. Tu, leži poleg te izmučene nosečnice, poleg nabreklega in krvavega telesa ljubljene in neustrašne ženske, ki jo bo ta dojenček za vedno klical mama.

Želim si, da bi lahko videl Boga, kako s to nosečnico stoji do kolen v vodi in jo drži za roko, da ne zdrsne. Da skupaj proslavita dan, ko ne bo več samo ženska. Dan, ko bo postala mama.

Draga "moja" čudovita noseča ženska, tebi in malemu bitju, ki ga nosiš, želim zdravje in veselje. A očetu? Prosim, človek, ne misli več nase. Bodi močan in nikoli ne pozabi ceniti in ljubiti matere svojega otroka. VELJA!?"

VIR: luftika.rs (na Ringeraja.rs)