/11 /11

Zdravje otrok je zagotovo povezano z zdravim prehranjevanjem. Kakšne kombinacije živil zagotavljajo primerne kakovostne zdrave obroke za aktivne otroke, zagotovo so ključnega pomena beljakovine v obdobju odraščanja?

Otroci naj bi v svojih obrokih dobili kakovostna živila z dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Pomisliti je treba na vlaknine, vitamine in minerale ter seveda na dovolj vode. Tako pediatri v otroštvu priporočamo mešano prehrano, ki vsebuje mleko in mlečne izdelke, jajca, meso oz. mesne izdelke, večkrat dnevno sadje in zelenjavo ter ogljikove hidrate. Žejo naj bi pogasila kar navadna voda.

Koliko obrokov dnevno naj otroci zaužijejo, da pridobijo vse hranilne snovi z energetsko polnimi živili?

Vsaka mamica in očka dobro vesta, da novorojenček zahteva tudi 8 do 10 podojev ali mlečnih obrokov, kasneje se z daljšimi nočnimi počitki število obrokov zmanjšuje na 5 ali 6. Starši večinoma do drugega leta izredno pazijo na tak ritem obrokov, enako ostaja, dokler je otrok v vrtcu, kjer ima povečini zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico in kosilo, z vstopom v šolo pa se to pogosto konča. Žal prevečkrat slišimo, da otrok ne more zajtrkovati (mu je slabo, veste, ali pa – saj ima malico v šoli), popoldne pa se kopičijo nezdravi prigrizki. Prehranske navade oblikuje družina in če bodo starši vedno pripravili zajtrk svojemu šolarju, ga bo tudi pojedel, in če bomo vztrajali pri skupni večerji, bo tudi ta postala družinski ritual. Torej vsekakor velja, otrok potrebuje 4 do 5 obrokov dnevno. Kar pa seveda ni nič drugače, kot velja tudi za nas starše!

Staršem svetujete, da določena živila, npr. škrobna – beli kruh, sladkor, vnašajo v otrokove obroke le redko oz. ali naj jih popolnoma opustijo?

V otrokovi prehrani je pomemben ritem obrokov in primeren kaloričen vnos. Hrana naj bo pestra in otroka nauči sprejemati različne okuse. Tako beli kruh nadomestimo z bolj zdravim rženim, ajdovim, polnozrnatim, slaščice naj bodo na jedilniku enkrat do dvakrat tedensko, naučimo jih piti le malo ali celo povsem neoslajene napitke … Hrana mora biti uravnotežena, da bo zagotavljala optimalno rast in razvoj, starši pa morajo pri oblikovanju obrokov pomisliti tudi na to, da otroku ne odmerijo prevelikih količin. V naši čakalnici na Pediatrični kliniki je vedno več predebelih otrok, kjer so starši to pravilo spregledali.

Tekočina je pomemben vir za naš organizem. Kako pa je pri otrocih, koliko tekočine povprečno potrebujejo dnevno?

Otrok potrebuje konec drugega leta že 1 do 1,5 l tekočine dnevno, ki jo dobi z napitki, kot so mleko, vodo pa v sadju in juhah, zelenjavi. Če smo v vročem okolju ali je otrok športnik, se potrebna količina tekočine poveča in je pri mladostniku tudi 2 do 3 litre dnevno. Ponovno bi opozorila, da sadni sok ni namenjen tešenju žeje, saj 2 dl vsakega soka, ledenega čaja, kole vsebuje 20 do 25 g sladkorja. Če otrok popije 5 kozarcev take tekočine dnevno, bo tako zaužil 100 do 125 g nepotrebnega sladkorja, kar pomeni 400 do 500 odvečnih kcal dnevno. Tudi sokovi, na katerih piše »brez dodanega sladkorja«, vsebujejo sladkor, in to veliko! Aromatizirane vode (le redke so izjeme) enako vsebujejo okrog 15 g sladkorja v 500 ml plastenki. Se pravi, posezimo po navadni vodi iz pipe! Sadne sokove ponudimo pri kosilu in jih redčimo.

Hiter tempo življenja posledično vpliva tudi na spreminjanje navad prehranjevanja. Nove oblike hrane in uživanje hitre prehrane vplivajo na delovno storilnost in zmanjšano fizično aktivnost. Kako pa lahko nepravilno prehranjevanje v mladosti pri otrocih vpliva na njihovo odpornost v poznejših letih, ali so povečani dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni?

Težko bi rekli, da spremenjen ritem prehrane in način življenja z manj telesne aktivnosti vplivata na storilnost v odrasli dobi, vendar pa manj kakovostna, visoko energetska prehrana s premalo vlaknin privede predvsem do porasta telesne teže in s tem številnih težav, povezanih z debelostjo, kot so povišane maščobe in krvni tlak, sladkorna bolezen, zgodnji infarkt in kap, težave z žolčnimi kamni, prebavo, dihanjem, okvare gibalnega aparata, putika …

V kolikšni meri pa privzgojene prehranske navade v otroštvu vplivajo na ohranjanje teh pri odraščanju, mogoče pri najstnikih, ko je vnos energetskih in hranilnih živil lahko zmanjšan zaradi okrnjene pozitivne samopodobe?

Vsekakor izredno! Družina je vendar osnova našega življenja, otroci starše opazujejo in so jim zgled. Če bosta starša redno telesno aktivna in bo družina sobote preživela v hribih in na kolesu, se bo to vtisnilo v spomin otrok in bodo v veliki meri s tem nadaljevali sami, ko bodo odrasli. Če se bo očka redno zmrdoval, ko mama na mizo postavi zelenjavo, češ »kdo bo jedel to hrano za zajce«, bo to pogosto ponovil tudi naš malček. In če je zajtrk tisti trenutek, ko se družina prvič sestane, in večerja lep zaključek dneva, bo tako ostalo. Starši se pogosto premalo zavedamo svoje vloge pri oblikovanju otroške osebnosti in prevečkrat slišim izgovor, joj, saj veš, služba …

Kakšen pa bi bil vaš nasvet staršem predšolskih otrok, kako razviti dobre prehranjevalne navade?

Tako, kot sem ves čas opisovala. Vztrajajmo pri pestri prehrani, ki jo pripravimo sami. Ne posegajmo po že pripravljenih izdelkih. Otrok naj dobi 4 do 5 obrokov dnevno, ponudimo mu pijačo pri vsakem obroku. Vložimo dovolj truda v to, da bo otrok sprejemal nove okuse, kar pomeni, da ne popustimo prvič, ko otrok špinačo ali meso izpljune, ampak mu tak obrok pripravimo sedemkrat, desetkrat in se bo večinoma na nov okus navadil. Obroke kalorično oblikujmo njegovim potrebam, tako da bodo zagotavljali primerno rast in razvoj, varovali pred preveč kilogrami. Izdelki hitre prehrane, kot so hamburgerji in pice, naj bodo na našem jedilniku redko, enkrat na mesec bo dovolj, tudi pri slaščicah izberimo res kakovostne slane ali sladke prigrizke (najboljši bodo tisti, ki jih pripravite sami, če se le da, z otroki) in naj bodo del vašega obroka dvakrat tedensko. Pozabite na večerne prigrizke pred TV-ekranom in poskrbite za dovolj športnih aktivnosti! In seveda, bodimo otrokom zgled ne samo pri hrani, pač pa tudi sicer v življenju!

Dr. Nataša Uršič Bratina na koncu intervjuja še doda, kako pomembno je sesti k lepo pogrnjeni mizi, z dovolj časa za obrok, kako pomembno je, da v družini takrat vsi odnesejo svoje mobilnike, da miza ni prostor za računalniške igrice ali TV … S to mislijo se popolnoma strinjamo.

PREBERI ŠE:

Neprimernost sladkih jedi in pijač za otroke