|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Resnična zgodba: Prazen trebuh in zlomljeno srce

Špela Vitanc Vodeb, 13.10.2020
Od nekdaj sem sanjala, da bom mama štirim otrokom. In tudi sem. Samo na drugačen način, kot sem si kadarkoli predstavljala.

image
1. decembra letos bo tri leta odkar sem drugič postala angelska mama. (FOTO: Studio Baltazar)
/11


Moja zgodba se začne leta 2014, ko sem decembra prvič postala mamica čudoviti deklici Juliji. Nosečnost je bila naporna, pri porodu so se pojavili zapleti, toda vseeno sem svojo prvorojenko v naročje dobila živo in zdravo.


Praznina in žalost ... prvič

Želja po drugem otroku je bila velika, zato sva se z možem dve leti kasneje, zelo razveselila pozitivnega testa nosečnosti. »Gospa, žal mi je, ne najdem več utripa, morali boste na čiščenje.« To so bile besede, ki so me 7. februarja 2017 zarezale v srce. Jok, jeza, obup, solze, bolečina vse to me je spremljalo na poti do porodnišnice, kjer sem s pomočjo tabletk in v sobi z dvema dekletoma, ki sta splav opravili načrtno, prvič ostala sama, s praznim trebuhom in zlomljenim srcem. Prekleto naj bo leto 2017, sem si mislila, ne vedoč, da me ob koncu leta čaka še težja preizkušnja.


PREBERITE TUDI: Ko še nerojen otroček odide med angelčke ...


Zlomljeno srce ... drugič 

Kljub žalostni izkušnji sva se nekaj mesecev kasneje odločila, da ponovno poskusiva. Ob pozitivnem testu sem čutila nepopisno veselje, pomešano s strahom in negotovostjo. Uspešno sem prestala prvi pregled, pa tudi drugega in na pregled nuhalne svetline z veseljem vzela še moža in hčerko. Ginekologinja je hčerki pokazala dojenčka, celo pomahal ji je, toda naše nasmehe so kmalu zamenjali zaskrbljeni obrazi. »Nuhalna svetlina je zelo velika. Precej verjetno je, da pod srcem nosite otroka s kromosomsko okvaro« je bilo vse česar se spomnim od razlage ginekologinje. Vmesnih dni se spomnim bolj medlo. Vem le, da sva zadnje evre nakazala za neinvaziven genetski test, ki je stal nesramnih 700 evrov.

Googlala sem o vseh možnih razpletih, diagnozah in se prepričevala, da merjenje nuhalne svetline napoveduje zgolj verjetnost in da ne morem biti spet jaz tista, kjer bo šlo nekaj narobe. Pa sem bila.


Najtežja odločitev v življenje

Najhujše darilo, ki sem ga dobila točno na 28. rojstni dan, je bil klic iz genetske ambulante, kjer so potrdili da v mojem trebuščku raste deklica s kromosomsko okvaro. Nihče, prav nihče mi ni znal povedati za kako hudo okvaro gre. Bo preživela porod? Bo poleg umske manj razvitosti tudi gibalno ovirana? Bo živela v bolečinah?

Po glavi se mi je podilo tisoče vprašanj, dnevi pa so tekli. Prej dokaj brezskrbno življenje, so zamenjale odločitve o življenju in smrti. Za nekatere obsojajoče za druge dejanje, ki terja največjo mero poguma, kjer se egoizem in neznanska želja po živem otroku podredi dejstvu, da bo imel otrok težke okvare, s katerimi bo težko živel, če sploh, svoje kratko življenje. Izbrala sva prekinitev nosečnosti. Še zdaj ne vem, kako sem preživela celoten potek od tabletke za ustavitev srca, popadke, bolečine, "porod" na stranišču in se po dveh dneh iz porodnišnice vrnila s praznim naročjem in srcem razbitim na miljone koščkov. Ob porodu je bilo videti že natrgano popkovino, kar je nakazovalo na dejstvo, da Zarja v trebuhu ne bi preživela niti do konca nosečnosti.


Moj otrok, moja Zarja 

1. decembra letos bo tri leta odkar sem drugič postala angelska mama. Okolica je že zdavnaj pozabila, da je obstajala, večina je pravzaprav ni nikoli zares priznala. Na njen raztros smo po besedah pogrebnega zavoda čakali pol leta z razlogom "da se jih dovolj nabere." Ker je bila rojena malo pred pred 22. tednom, je naša država ne priznava kot otroka. Pravijo, da je bila plod.

Morda res, toda zame je bila moj svet, moj otrok, moja ljubezen, ki je še tako mavričen fantek, kot je njen bratec Matija, ne more nadomestiti. Zame je bila moja Zarja in jaz sem za vedno njena mamica. Četudi sem jo lahko objela, pestovala in poljubila le za trenutek, bo v mojem srcu živela za vedno.


PREBERITE TUDI: Zgodbe mamic, ki so prezgodaj izgubile svoje otroke


Bodite tam za žalujoče starše

Mesec oktober, je mesec spomina na otroke umrle med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Družba se teh tem izogiba, ljudje ne vedo, kako se odzvati in se zato najpogosteje pretvarjajo, da se ni nič zgodilo. Če ne veste kaj bi rekli, kako bi se odzvali – bodite samo tam, objemite žalujoče starše in prosim ne govorite neumnosti kot so: »vse se zgodi z razlogom«, »boljše sedaj kot kasneje«, »saj je bila še majhna«, »saj si še mlada«, »saj bo boljše«. Bolečina je nepopisna. Zato bodite v oporo in pomagajte širiti naš glas. Pomembno je, da se o tem govori, da se otrokom prizna obstoj in da žalujoči starši v okolici najdejo podporo in ne ignorance.

 

Mojima dvema angelčkoma pa pošiljam poljub v nebo in jima sporočam, da ju imam neskončno rada.


Zgodba mamice Špele je del kampanje Angelskih mamic, mamic, ki so svojega otroka izgubile v nosečnosti ali kmalu po porodu in so se odločile ozaveščati javnost o tem, da je tudi o takšnih tragičnih zgodbah treba govoriti. Sporočajo nam, da je izjemno pomembno, da žalujoči starši dobijo tudi oporo v okolici in da je staršev, ki se soočajo s takšno izgubo veliko.

Preberite si njihovo skupno pismo, ki so ga namenile vsem nam ob prihajajočem mednarodnem dnevu otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po porodu (15. oktober). KLIKNITE TUKAJ >>>

 

VIR: Studio Baltazar

Kako deluje kraniasakralna terapija?
KST je odlična za pripravo na nosečnost, primerna tudi med nosečnostjo, zelo dobrodošel pomočnik pri poporodni obravnavi...
23
Krvavitev po seksu v nosečnosti
Ko po strastnem ljubljenju s partnerjem ugotoviš, da krvaviš, te vedno nekoliko zaskrbi, še bolj pa te to prestraši, če ...
7
7 zanimivih dejstev o brcanju v trebuhu
Ste noseči in komaj čakate, da boste začutili prve brce vašega otročka v trebuščku? Vam je ginekolog svetoval, da sledit...
6
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Pomen sanj v nosečnosti
Katere so najpogostejše nosečniške sanje in kaj pomenijo?
Najhitrejši pokazatelji spola otroka v tre...
V vsaki kulturi najdemo nekaj zanimivih, včasih popolnoma nepričakovanih in velikokrat presenetljivo točnih načinov pred...




Nosecnice in vreme
maca83 RR

Po parih dneh nore vročine se je končno malo ohladilo. Sonosečke, kakšno se vam zdi vreme?

koncno grem lahko sprosceno ven iz hise (67%)

pa ne dez no, mi pa pakiramo za morje (6%)

vreme me sploh ne moti (11%)

na nasem koncu je dezja prevec (0%)

temperatura sploh ne vpliva na moje pocutje (17%)


Število vseh glasov: 18

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!