Študije so pokazale, da imajo otroci, ki se ne gibljejo dovolj in jim primanjkuje aerobnih aktivnosti, zmanjšane globoke strukture velikih možganov, kar pomeni tudi zmanjšanje kognitivnih sposobnosti.
Tudi če ima starš dovolj časa, ne sme otroku preveč pomagati pri šolskem delu, saj mu s tem dela medvedjo uslugo. (FOTO: NTC Slovenija)
Kako se lotiti šolanja na daljavo, da bo za otroka in starše čim manj stresno, na kaj moramo biti starši posebej pozorni, in kako poskrbeti, da bodo otroci zanj čim bolj motovirani, smo se pogovarjali z avtorjem programa NTC sistem učenja - Rankom Rajovićem, ki dela tudi na Pedagoški fakulteti v Kopru.
Starši svojih strahov in skrbi ne smemo prenašati na svoje otroke
Kmalu bo tukaj prvi vrtčevski in šolski dan in kot kaže bodo spet potrebne maske ter varnostna razdalja. Kaj s temi ukrepi pravzaprav zares učimo otroke - da se morajo bati drugih in da dotikanje ni ok? Kako vse to vpliva na njihov čustveni razvoj in kakšno družbo s tem ustvarjamo?
Situacija je na žalost takšna, kot je, vsekakor pa je bolje, da otroke naučimo, da so se življenjske okoliščine sedaj nekoliko spremenile in da se jim moramo prilagoditi, kot da otroci sploh ne gredo v šolo.
Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo in mu razložimo, da ni vedno vse tako, kot bi si želeli. Potrebno je sprejeti trenutne življenjske okoliščine in se naučiti z njimi živeti. Gre za pomembno lekcijo, ki ni pomembna samo sedaj, ko gre za virus in epidemijo, temveč v številnih drugih situacijah, s katerimi je otrok soočen v času odraščanja. Glede na to da ne vemo, kako dolgo bo trajalo to stanje, je bolje, da smo vsi previdni in disciplinirani, da bomo lahko hitreje in manj boleče preživeli izzive tega obdobja.
Kar se tiče dotikov in čustvenega razvoja, ali bo to vplivalo na otroka in kako je bolje, da odgovori kakšen psiholog. Vsekakor pa je vpliv odvisen od tega, kako dolgo bodo ti izredni ukrepi trajali in kakšni konkretno bodo.
Bilo bi dobro, da osmislimo in uvedemo dejavnosti, ki bodo otrokom zanimive in spodbudne, pa vendar z manj direktnega fizičnega kontakta. Tako bodo otroci vendarle lahko opravljali svoje bistveno delo - se igrali. Recimo igra Dan in noč je odlična igra, ki jo lahko uporabimo - z ustreznimi dopolnitvami glede na najnovejša odkritja iz nevrofiziologije in pedagogike, posebej tista, ki govorijo o kognitivnem razvoju - tudi v šoli za učenje posameznih lekcij. Igra mora biti izziv, polna spraševanja, tuhtanja in reševanja težav.
"Za otroka mora biti igra izziv, polna spraševanja, tuhtanja in reševanja težav," pravi Ranko Rajović, avtor programa NTC sistema učenja. (FOTO: NTC Slovenija)
Na Pedagoški fakulteti v Kopru, kjer predavam, z ekipo strokovnjakov na osnovi spoznanj iz vzgojnih nevroznanosti poskušam osmisliti vzgojne igre in metode učenja, ki preko EU projektov postajajo del izobraževalnega sistema. EU portal za izobraževanje učiteljev in predavateljev v Bruslju je priročnik NTC uvrstil med strokovno literaturo za vse zaposlene v izobraževanju na območju Evropske Unije, preveden pa je bil v kar 23 jezikov. V njem je omenjena tudi igra Dan in noč, ki jo lahko uporabimo za učenje lekcij, ne da bi otroci to učenje doživljali kot učenje, temveč kot igro.
Na primer, da določimo, da je sadje dan, zelenjava pa noč. Ko torej rečemo limona, otroci vstanejo, ko pa rečemo zelje, otroci počepnejo. Na isti način to lahko storimo tudi recimo z matematiko (parna in neparna števila, preprosti računi). V trenutni situaciji je torej še toliko bolj pomembno, da uvedemo metode, ki so čim bolj podobne igri, saj je igra za otroka edini pravi motiv in način, skozi katerega se otrok največ in najraje uči.
PREBERITE TUDI: Zlata družinska pravila ob začetu šolskega leta
Kako lahko starši otroke čim bolje pripravimo na nov način šole in vrtca, da bodo tako otroci kot starši čim manj v stresu?
V vsaki življenjski situaciji je pomembno, da starši svojih strahov in skrbi ne prenašamo na otroke. Generalno gledano smo vsi ljudje v času odraščanja imeli neka obdobja, ko ni bilo vse tako, kot smo si želeli. Zato je pomembno, da se spomnimo teh trenutkov in ne pozabimo, da je tudi to del odraščanja in da otroka ne moremo zaščititi pred vsemi življenjskimi okoliščinami, temveč ga moramo naučiti, kako naj se z njimi sooči.
Tudi šolanje na daljavo je lahko dobro, če otroku zagotovimo pravo motivacijo
V prvem delu šolanja na daljavo je veliko staršev in otrok potožilo, da so bili preveč okupirani s šolskim delom. Kaj lahko v primeru ponovitve šolanja na daljavo naredimo drugače starši, da bo vsem lažje?
V takšnih situacijah morajo biti starši obvezno vključeni, saj je od njih veliko odvisno. Če se bo domača karantena spet ponovila in to za več mesecev, bo seveda staršem vse težje, saj bodo morali poskrbeti tako za vse težave, ki se bodo pojavljale, kot za smisel, ustvarjalnost in motivacijo otrok. Najlažje je otroka posaditi pred televizor, računalnik ali telefon, toda ta linija najmanjšega napora prinaša tudi določene posledice, še posebej če to počnemo dlje časa.
Velike študije, ki so jih na treh ameriških univerzah naredili pred približno sedmimi oziroma osmimi leti, so pokazale, da imajo otroci, ki se ne gibljejo dovolj in jim primanjkuje aerobnih aktivnosti, zmanjšane globoke strukture velikih možganov, kar pomeni tudi zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Ravno zato je pomembno, da so starši čim bolj ustvarjalni in otroku pomagajo osmisliti njegov prosti čas, da bodo posledice morebitne ponovne domače karantene čim manjše.
Starši morajo biti pozorni predvsem na to, da se otrok tudi v času šolanja na daljavo dovolj giba, saj če bo pouk krajši, bo preživel več časa doma. (FOTO: NTC Slovenija)
Če smo nekoliko bolj konkretni - ali znanje, ki ga otrok pridobi pri šolanju na daljavo zaostaja za tistim, ki ga pridobi v šoli?
Če je predavanje dobro osmišljeno in zanimivo, če je otrok aktivno vključen in so metode učenja podobne igri, je lahko tudi ta način učenja na daljavo dobra rešitev. Zelo pomembno je izpostaviti primanjkljaj osebnega kontakta in socialnega druženja, kar se da vsaj deloma rešiti z interaktivnimi metodami in spletnimi delavnicami.
Zagnanih je kar nekaj evropskih projektov, ki imajo za cilj tovrstne interaktivne metode. Sam sem vključen v dva takšna projekta, pri katerih poskušamo s sistemom formiranja več ekip znotraj enega razreda doseči dodatno motivacijo, saj se otroci trudijo za svojo ekipo in pomagajo drug drugemu, so bolj aktivni, več razmišljajo, odkrivajo in improvizirajo, razvijajo tako ustvarjalnost kot empatijo ter se tako pripravljajo na izzive, ki jih čakajo v prihodnosti.
Vedno je bolje z učenci delati v učilnici in osebno. Toda, če že moramo uporabljati spletno učenje, je treba vedeti, da je lahko tudi takšno izobraževanje dobro. Če le uporabljamo metode, ki so otrokom privlačne, saj tako zagotovimo notranjo motivacijo, ki je najpomembnejša pri uspešnem procesu učenja. Točno te metode že leta uči sistem učenja NTC, ki teče v več kot 20 evropskih državah in dokazuje prednosti tovrstnih metod pred klasičnimi metodami šolskega učenja.
Trenutno smo usmerjeni k razvoju šole in vrtcev v prihodnosti, tako da smo v Beogradu začeli s klubom NTC, kjer preizkušamo metode, ki se odvijajo na prostem, z veliko gibanja ter kombinacijo motoričnih in miselnih procesov, pri katerih morajo otroci misliti, da se lahko znajdejo, hkrati pa se na enostaven način učijo nekatere snovi iz matematike, slovenščine, narave in družbe ter tako razvijajo kognitivne sposobnosti in matematično logično razmišljanje.
Če bo šolanje na daljavo doletelo tudi prvi razred oziroma prvo triado, ali bodo ti učenci v primerjavi s starejšimi razredi v slabšem položaju?
Vstop v šolo je za vsakega otroka velik dogodek in po navadi se še dolgo časa spomnimo prvega dne v šoli. V tej situaciji lahko prvi šolski dan organiziramo drugače kot prejšnja leta, brez množičnega srečanja v šolski avli.
Če bo tudi prva triada imela delno ali v celoti šolanje na daljavo, morajo biti starši pozorni predvsem na to, da se otrok dovolj giba, saj če bo pouk krajši, bo preživel več časa doma. Zato je pomembno, da starši zavestno razmišljajo o tem segmentu otrokovega razvoja in mu omogočijo dovolj časa za igro v naravi, parku, na igrišču ali v okviru športnih aktivnosti.
PREBERITE TUDI: Šolanje na daljavo - 10 zlatih pravil
Ali je šolanje na daljavo samo trenutna alternativa ali ga lahko vzamemo kot smernico izobraževanja v prihodnosti?
Trenutno je šolanje na daljavo le ponujena alternativa glede na trenutno situacijo. Pa vendar lahko šolanje na daljavo prinese neke pozitivne spremembe v samo izobraževanje. Zagotovo se bodo pojavile nove platforme, ideje in pomagala, ki bodo učencem olajšala šolsko delo od doma.
So bili v prvem valu epidemije učitelji dobro pripravljeni na šolanje na daljavo? Ali menite, da bi lahko še kaj izboljšali in kaj lahko pričakujemo jeseni?
Pri svojem delu z učitelji in predavatelji sem ugotovil, da je bilo šolanje na daljavo za vse nepričakovan način dela. Nekateri so se dobro znašli in dali vse od sebe ter se hkrati pritoževali, da bi moralo biti drugače organizirano.
Med učenci in starši sem naredil tudi anketo, ki je pokazala, da več kot 30 odstotkov učencev (posebej tisti starejši) ni bilo miselno prisotnih pri spletnih urah, saj so med spletno uro počeli druge reči. To seveda ni dobro, toda potrebno je sprejeti zaključke in se bolje pripraviti na morebitni drugi ciklus spletnega šolanja.
Če ima otrok čas zapolnjen z njemu zanimivo igro, ne potrebuje ekrana
Starši se pritožujejo, da so otroci v času epidemije več časa kot sicer preživeli pred ekrani in to neodvisno od učenja. In glede na to, da nas šolanje na daljavo verjetno spet čaka v jeseni, ko so tudi sicer otroci manj časa na prostem, kako bo to vplivalo na njihov razvoj?
Generalno podpiram prepričanje, da je za otrokov razvoj najbolje, da je čim manj pred ekrani. V kolikor gre za šolanje na daljavo, se temu pač ne moremo izogniti, zato je pomembno, da starši poskrbijo, da otroci preostanek dneva preživijo čim dlje od risank, igric in telefonov.
Naše izkušnje iz kampov NTC, ki jih organiziramo vsako leto, kažejo, da otroci v resnici sploh ne potrebujejo ne telefona, ne televizije in računalniških igric, če imajo čas izpolnjen z igro, obveznostmi in nalogami, ki so jim zanimive. Otroci na kampu pogosto ne izkoristijo niti tiste pol ure, ko imajo lahko telefon, da jih lahko pokličejo starši.
Seveda je za starše vedno lažje, da po napornem dnevu otroku pusti, da gleda televizijo ali je na telefonu. Toda če otroka samo malo spodbudimo k igri, ustvarjalnosti, je to za otroka seveda veliko bolje. Sam nisem zagovornik tega, da mora biti starš animator otroka, saj se morajo otroci znati soočiti tudi z dolgčasom, toda včasih pa vendarle potrebujejo nekaj starševske spodbude.
Recimo primer iz enega od kampov NTC, na katerem je predavatelj odšel z otroki v gozd, kjer bi naj zgradili prave kolibe iz vej in listov. Predavatelj je zbral otroke in jim rekel: "Potrebno je narediti kolibo. Kako boste to naredili, ne vem, in ne bom vam pomagal, saj če boste to naredili povsem sami, boste na koncu veliko bolj ponosni in srečni. Lahko vam pomagam le pri organizaciji, da zberemo vse, kar boste potrebovali za gradnjo. Druga pomembna stvar pa je, da mora biti v organizacijo in delo vključen vsak otrok. Ko boste končali s kolibo, pa naredite predstavitev in me pokličite. Če boste med delom potrebovali kakšen nasvet, sem tukaj."
Naloga predavatelja je bila, da poskrbi, da vse poteka varno, sicer se pa ni veliko vmešaval. Koliba zato seveda ni bila idealna, toda otroci so bili presrečni, ker so povsem sami naredili čisto vse. Zelo je pomembno, da otrok dobi priložnost, da je lahko zares samostojen - da naredi nekaj od začetka do konca brez nenehnega vmešavanja odrasle osebe. Seveda ne bomo šestletniku dali naloge, da sam skuha celotno kosilo. Toda brez težav pa lahko sam očisti solato in pripravi jedilno mizo.
Kar se tiče prostega časa, si lahko pomagamo z družabnimi igrami. Posebej priporočljive so tiste, ki aktivirajo globoko pozornost, saj nove raziskave kažejo, da imajo otroci vse več težav s koncentracijo in pozornostjo. Ena od takšnih iger je šah NTC (Brez strahu pred šahom), ki je tako priljubljena med otroci, da so si izmislili celo, kako sam igrati šah medtem ko ni drugega igralca.
Posebej priporočljive so družabne igre, ki aktivirajo globoko pozornost, saj nove raziskave kažejo, da imajo otroci vse več težav s koncentracijo in pozornostjo. (FOTO: NTC Slovenija)
Glede na vse izzive, ki jih prinaša šolanje na daljavo, ali menite, da bo šolanje na daljavo negativno vplivalo na družine - v smislu več sporov med staršema in v odnosih z otroki?
V kolikor starši postavijo jasna pravila in dogovore, ki jih vsi spoštujejo, ter sta starša pri tem usklajena in dosledna, je možno, da se ne poruši družinska harmonija. Vedno je dobro, da otroci sodelujejo pri sestavljanju družinskih dogovorov in strategij, saj če se recimo sami spomnijo nekega pravila, je večja verjetnost, da ga bodo spoštovali in upoštevali. Seveda je pa naloga odraslih, da poskrbijo, da gre za realna pravila, ki jih je možno izvesti.
Tudi če ima starš dovolj časa, otroku ne sme preveč pomagati pri šolskem delu
Šolanje na daljavo je bilo za večino staršev zelo naporno. Poleg tega je veliko staršev, ki ne želijo sprejeti te tako imenovane "nove normalnosti" v vrtcih in šolah, zato se jih vse več odloča za šolanje na domu. Kako vi vidite šolanje na domu, kjer starši učijo svoje otroke?
V kolikor sta oba starša polno zaposlena, je šolanje na domu nekoliko težje. Nekateri starši bodo morda vzeli daljši dopust, se odločili za skrajšan delovni čas ali pa svoje delo opravljajo od doma, tako da bodo svoje delo lahko združili z domačim šolanjem. Toda na to se ne smemo zanašati.
Tudi če ima starš dovolj časa, pa otroku ne sme preveč pomagati pri šolskem delu, saj mu s tem dela medvedjo uslugo. Če je namreč starš do otroka preveč zaščitniški in počne preveč reči namesto njega, dolgoročno gledano to ni dobro za otroka in njegovo samostojnost.
Sam sem prepričan, da lahko izboljšano šolanje na daljavo pomaga otrokom, da sami obvladajo šolsko gradivo oziroma z minimalnim angažmajem staršev. Potrebe otroka so odkrivanje, razmišljanje, povezovanje, zaključevanje in če vse to vklopimo v učno metodo, otrok čuti veselje. Zato učenje zahteva nove metode, ki imajo svoje osnove ravno v teh otrokovih potrebah.
PREBERITE TUDI: Šolanja na domu se lahko loti vsak starš
Kako pa vidite koncept "unschooling", ki v ZDA daje zelo dobre rezultate - ko otroci, ki so šolani po tem konceptu, dosegajo nadpovprečne rezultate tako na fakultetah kot v podjetjih?
Glavna razlika med unschoolingom in formalnim izobraževanjem je, ali sledimo interesom otroka in glede na te oblikujemo njegovo izobraževanje, ali pa sledimo vnaprej načrtovanemu kurikulumu, včasih enakemu tudi več desetletij. Tukaj je pravzaprav osnovno vprašanje - kdo se bo komu prilagodil?
Šolski sistem od otroka zahteva veliko prilagajanja, od vedenja in načina učenja do samega načina razmišljanja. Tako pridobljeno znanje, čeprav zelo pomembno, pogosto nima stika z otrokovim resničnim in vsakodnevnim svetom. Tako se dogaja, da mladi šele po končanem šolanju ugotovijo, kaj je tisto, kar prebuja njihovo vedoželjnost, željo po učenju in kaj je pravzaprav predmet njihovih interesov.
Po drugi strani se pojavlja paradigma unschoolinga, kjer so principi dobri, toda praktični vidik takšnega šolanja podrazumeva skoraj popolno posvečenost staršev otrokovemu izobraževanju, kar za večino staršev ni realno. Idealno bi bilo, če bi lahko elemente, na katerih sloni unschooling, vključili v redni šolski sistem, ki bi tako postal kakovostnejši in bolje prilagojen. To je v resnici velik izziv za prihodnost izobraževanja in mogoče bo ta situacija z epidemijo in šolanjem na daljavo doprinesla k temu, da bomo našli nove rešitve, ki jih bomo lahko jutri vključili v praktično delo z otroki.
Šolski sistem od otroka zahteva veliko prilagajanja, od vedenja in načina učenja do samega načina razmišljanja. (FOTO: NTC Slovenija)
Nam lahko za na konec zaupate kakšne ideje, kako lahko starši zabavamo svoje otroke v primeru ponovne karantene?
Marca smo v času domače karantene ustvarili številne aktivnosti, ki smo jih vsakodnevno objavljali na naši Facebook in Instagram strani. Gre za razne nasvete in naloge, ki so jih starši, ki nam sledijo, z veseljem počeli s svojimi otroki. Prejeli smo številna zahvalna pisma in zelo smo veseli, da smo v tem obdobju lahko pomagali staršem in otrokom, da so svoje dneve domače karantene preživeli koristneje in bolj zabavno.
Te nasvete in naloge si lahko ogledate na tej povezavi in tukaj.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: