Otrokom je treba prisluhniti, treba je biti odprt. Depresija ni enaka lenobi. (Freepik.com)

/11 /11

Po tem, ko je državo pretresla vest o samomoru šestošolke, ki je bila tarča vrstniškega nasilja, se je začela razprava na temo stisk, ki jih doživljajo mladostniki. Mladi v Sloveniji poročajo o visoki stopnji duševnih stisk. Svoje pa je dodala tudi pandemija koronavirusa, katere posledica je bilo zaprtje javnega življenja in tako še večji občutek osamljenosti.

»Pri otrocih in mladostnikih pa je več anksioznosti in depresivnih stanj, za katera sicer kaže, da so prehodna, da se val umirja. Se pa pri odraslih povečuje zaskrbljenost nad tem, kako bomo živeli naprej," je povedala psihiatrinja dr. Vesna Švab.

Nisi okej? Povej naprej.

Da bi zmanjšali stigmatizacijo duševnega zdravja in mlade vzpodbudili k iskanju pomoči, tako formalne kot neformalne, so pričeli s prvo nacionalno kampanjo pod geslom Nisi okej? Povej naprej.

Vključili so ambasadorje – mlade in malo starejše, ki so se sami znašli v stiski, na primer Jožeta Petka in Brigito Langerholc Žager, ki sta javno delila svoji zgodbi o spopadanju z depresijo, v primeru Jožeta pa tudi o poskusu samomora. Jože Petek je tako povedal, da danes o svoji izkušnji lažje govori, predvsem pa jo želi deliti, da bi pomagal drugim. "Otrokom je treba prisluhniti, treba je biti odprt. Depresija ni enaka lenobi," podarja in naslavlja starše, naj se s svojimi otroki o tem pogovarjajo. Velikokrat je namreč težava v tem, da se starši, namesto, da bi konstruktivno pristopili k težavi, obtožujejo in sprašujejo, kaj so naredili »narobe«, da se njihov otrok tako počuti.

Številke so zaskrbljujoče

V Sloveniji je v starostni skupini od 15 do 24 let samomor drugi ali tretji vzrok umrljivosti, takoj za prometnimi nesrečami. Po podatkih pa je bilo od leta 2008 do leta 2019 v skupini od 10 do 14 let storjenih 12 samomorov, v skupini od 15 do 19 let pa 83 samomorov.

Težave tudi v sistemu

Na dogodku kampanje je psihiatrinja, dr. Vesna Švab poudarila, da je veliko mogoče narediti z osveščanjem, vendar je v Sloveniji težava tudi pri strokovni pomoči: "Lahko naredite veliko kampanjo osveščanja, izobrazite svojce, naj bodo pozorni na zapiranje vase … ampak če strokovne pomoči ni, je problem velik. In strokovne pomoči v tej državi ni dovolj. Srečujemo se z nerazumnimi čakalnimi dobami. Treba je reorganizirati službe, da se bodo odzvale na potrebe ljudi. Pomembno pa je tudi, da so dobro povezani z otroki, kajti tako bomo zaslutili, kdaj je treba poiskati pomoč izven družine."

Zgodi se lahko vsakemu

Stiska, ki ni opažena, se namreč lahko konča s samomorom, kot se je zgodilo pri osnovnošolki na Štajerskem. »Pomembno je, da se zavedamo, da lahko pomagamo že drug drugemu. Je pa treba tudi v službe vgraditi element prijaznosti. Tega ni mogoče doseči samo z reorganizacijo, ampak z globalnim zavedanjem, da je treba opustiti nestrpen diskurz, ki še posebej prizadene občutljive ljudi. Dolžni smo kot država in družba v skladu z dokumenti vzpostavljati službe, ki bodo ljudem pri roki," je povedala psihiatrinja, dr. Vesna Švab.

Organizacije, ki nudijo neposredno pomoč:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)