Če se okoliščine spremenijo, lahko oporoko ali izjavo glede skrbništva vedno spremenite tako, da napišete novo ali pa obstoječo razveljavite. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V teh norih časih in negotovi prihodnosti nam staršem po glavi rojijo vse mogoče misli. Tudi takšne:

"Kaj pa, če kateri od naju umre? Ali, bog ne daj, celo oba? Kaj bo potem z otroki?"

Če želite zares mirno spati, z vedenjem, da bo za otroke dobro poskrbljeno tudi v primeru vaše smrti, je priporočljivo poskrbeti za sestavo dveh pomembnih dokumentov - oporoke in izjave glede skrbništva v primeru smrti obeh staršev.

Katere so prednosti teh dveh pravnih dokumentov, kakšne posledice prinašata in naj kaj moramo biti posebej pozorni, smo preverili pri pravniku Lovrencu Babič iz odvetniške pisarne Teje Verbič.

Z oporoko je manj sporov

"Vsakemu, ki ima premoženje, svetujem, da si omisli oporoko, saj je po mojih izkušnjah zaradi tega kasneje manj sporov dedičev, ki so z oporoko razbremenjeni dogovarjanja o delitvi premoženja. Sam postopek dedovanja z oporoko res ni nič hitrejši, toda če pri dedovanju ni sporov, se z oporoko zaključi v nekaj mesecih namesto nekaj letih," svetuje Babič in dodaja:

"Starše nepolnoletnih otrok k pripravi oporoke večinoma spodbudijo specifične življenjske okoliščine, ko bi po zakonitem dedovanju s podedovanim premoženjem  do polnoletnosti otrok razpolagala oseba, ki ji starši tega ne želijo zaupati."

Sogovornik tudi miri vse zaskrbljene, ki si oporoke ne upajo napisati zato, ker jih je strah, da je oporoka dokončna:"Če se okoliščine spremenijo, lahko oporoko vedno spremenimo tako, da napišemo novo ali pa obstoječo razveljavimo."

Z oporoko, ki jo sestavite sami in jo podpišete lastnoročno ali pred pričami, namreč ni nobenih stroškov. Če pa vam oporoko pomaga sestaviti odvetnik in se odločite za oporoko v obliki notarskega zapisa (da je oporoka tudi notarsko overjena), je okviren strošek od tristo do največ šesto evrov, odvisno od vrednosti premoženja, je pojasnil Babič. 

PREBERITE TUDI: Pravica do krajšega delovnega časa do otrokovega tretjega leta

Zakonite dediče lahko razdedinimo le z dobrimi razlogi

Kot ugotavlja Babič, stranke večinoma kar dobro poznajo predpisano obliko oporoke, problematična pa lahko postane vsebina oporoke, ko recimo ne upoštevajo nujnega deleža zakonitih dedičev, ki jih je zato potrebno določiti pred sodiščem, kar včasih zaplete in zavleče celoten postopek dedovanja.

Pa je možno, da nekdo pred smrtjo vse svoje imetje prepiše na nezakonitega dediča in tako razdedini vse zakonite dediče tudi nujnega deleža? 

"Z oporoko lahko razdedinimo vse zakonite dediče, vendar ne brez razloga. V primeru spora se na sodišču posebej ugotavlja upravičenost s strani zapustnika podanih razlogov za razdedinjenje, kar postopek dedovanja seveda precej podaljša," odgovarja sogovornik. 

PREBERITE TUDI: Samohranilska družina - 6 finančnih zlatih pravil

Kaj pa skrb za otroka oziroma skrbništvo po smrti staršev?

Kot nam je zaupal Babič, je sestava dokumenta, v katerem starši izrazijo svojo voljo glede starševske skrbi v primeru njihove smrti, pri nas še dokaj redka.

"Po pravici povedano še ne poznam primera, kjer bi se v praksi uporabil ta dokument," dodaja sogovornik, ki pa je prepričan, da je njegova sestava prav tako koristna kot sestava oporoke:

"Enako kot volja za oporoko, menim, da sestava takšnega dokumenta pripomore, da se preprečijo spori o tem vprašanju in se s tem skrajša sam postopek določitve skrbništva. Na koncu pa so seveda še vedno sodniki tisti, ki odločijo, pri čemer zagotovo upoštevajo voljo staršev, razen če je očitno, da bi bila taka odločitev v nasprotju s koristmi otroka."

Kaj pa, če si oseba, ki jo starši določijo za skrbnika, premisli ali umre? " V primeru smrti potencialnega skrbnika sodišče odloča po običajnem postopku, razen če sta starša za tak primer predvidela drugo osebo. Seveda pa nikomur ni potrebno prevzeti skrbi za otroka, če jo, ko sodišče o tem odloča, (več) noče," odgovarja sogovornik in dodaja:

"Tudi v primeru, da otrok ni zadovoljen z izbiro skrbnika, ki sta ga določila starša, bo sodišče odločalo glede na koristi otroka. Če je otrok dovolj zrel, gotovo ne more biti v njegovo korist, da skrb zanj prevzame nekdo, s katerim se ne razume in to ne glede na voljo pokojnih staršev."

Kot je pojasnil sogovornik, lahko tako kot oporoko tudi ta dokument napišete in podpišete sami, z dvema pisnima pričama ali v obliki notarskega zapisa, podobni pa so tudi finančni stroški.