Gajev nagajiv pogled skozi mrežo na trampolinu.

Gaj in Jaš - zabava na trampolinu

Skakanje - kjerkoli in kadarkoli

/41 /11

Ta teden je bil prav posebej naporen. Je morda kaj narobe z vremenom? Moj fantiček se je spremenil v pravega divjaka, ki se ne pusti ukrotiti in zvečer noče zaspati. Morda je kriva luna, morda mu spet nagajajo zobki. Naj bosta vreme in luna, po navadi ju lahko okrivimo vedno, kadar nimamo drugih razlogov. Pri otrocih pa so seveda pogosto krivi tudi zobki. Torej, odkrila sem krivce. Še vedno pa mi ti dejavniki ne povedo vsega. Zakaj se je moje pridno detece kar čez noč spremenilo v pravega vražička? Ja, seveda, odrašča, kaj pa drugega. Nič več priden fantek, sedaj je že pravi možakar, ki ve, kaj je dobra zabava.

Skakanje kjerkoli

Najbolj zanimiva Gajeva aktivnost v zadnjem tednu je skakanje. Podobno tistemu na trampolinu, pa vendar ne vedno na ustrezni podlagi. „Skoči!“ je zaklical Gaj, preden se je na otroškem igrišču z nogicami odrinil v zrak in se spustil direktno na ritko. Bum!! Presenečen debel pogled, ko je pristal na betonskih tleh, tihi glasek: „Au,“ ki ne prizna, da je pravkar prestal zares bolečo preizkušnjo. Namesto, da bi zaradi te bolečine opustil to aktivnost, je raje že v naslednjem trenutku ponovil vajo. Dobro ve, da tega ne sme početi in ravno zato je še toliko bolj zabavno.

Preden sem odreagirala na najnovejšo vragolijo, sem premislila, katero taktiko bi uporabila. Najprej se nisem zmenila zanj. Kot da ne počne nič posebnega. Nekako sem pričakovala, da bo nehal. Vendar sem se uštela. Opozorilo: „Gaj, tega ne smeš početi!“ je bila druga metoda in naivno pomislila, da me bo celo poslušal. „Ja, mami. Imaš prav, tega ne bom več počel,“ bi bil odgovor, katerega bi si želela slišati vsaka mami. Kot vsi vemo, pa je realnost popolnoma drugačna, zato sem v odgovor dobila le še dodatno ponovitev profesionalnih otroških skokov in navihan nasmeh, ki je govoril: „Kako zabavno je nagajati mamici in očku.“ Obnesla se je šele metoda številka tri: fizična odstranitev iz kraja »zločina« (prevod: odnesla sem ga drugam in mu hitro našla novo zabavo).

Postelja je je lahko trampolin

Popolnoma druga zgodba je skakanje na postelji. Gaj ima srečo, da imava z Matejem posteljo brez ostrih robov, mehko oblazinjeno in postavljeno ob zid na eni strani in streho mansarde na drugi, zato je skakanje na njej precej varno. „Tuki, tam,“ pokaže Gaj, kaj želi početi vsako jutro takoj ko se zbudi, vsak večer, preden se odpravi v sanjski svet in tudi kdaj vmes, ko si pač zaželi skakanja.

Te dni pa mi je najmanj všeč dejstvo, da si težko privoščim mirno minutko tam, kamor gre še cesar rad sam. Mojo pot do kopalnice namreč Gaj največkrat prepreči s svojim plezanjem po sedežni garnituri in nevarnim vstajanjem na robu. Da ne govorimo o dveh stopnicah, ki ločujeta en del stanovanja od drugega. Kolikokrat v strahu stisnem zobe, ko se moj sinko z odejico čez glavo navihano približuje robu stopnic.

Ali obstaja način, kako ukrotiti malega vražička?

Veliko sem že razmišljala o pravi vzgojni metodi. Kričanje in ponavljajoče opozarjanje dokazano nista dobri rešitvi in imata popolnoma nasproten učinek. Seveda, tu in tam druge izbire nimam, ne želim pa, da postaneta stalnica. Torej, potrebujem nekaj bolj učinkovitega. Trenutno preskušam metodo pogovora. Morda je še prezgodaj govoriti o rezultatih, saj sta za to potrebna določen čas in vztrajnost.

Natanko mesec dni nas še loči od družinskega dopusta na morju. Ali bo tudi tam tako divje ali je tako le na domačem terenu? Pustimo se presenetiti.

Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,

lahko preberete v Mamičinem kotičku.