Otrokova pogosta bolezen je lahko odsev težav staršev.

/11 /11

Ko smo ves čas na poti med zdravstvenim domom in iskanjem varstva za svojega bolnega malčka, saj si zaradi strahu pred šefom in izgubo zaposlitve ne upamo vzeti bolniškega dopusta, se je dobro ustaviti in razmisliti, kaj se nam pravzaprav dogaja. Tiskani in televizijski oglasi farmacevtskih družb nas prepričujejo, da je vzrok obolenj v slabem imunskem sistemu, zato naj vzamemo njihova zdravila, pa bomo prepodili vse bolezni. A zdravila, ki nam jih nudi medicina, očitno ne pomagajo, če je otrok kljub temu, da jih pridno jemlje, ves čas bolan, meni svetovalka Martina Judež.

Zadnjič me je poklicala obupana mamica, katere otrok gre iz angine v angino in jemlje vedno močnejše antibiotike. Zdravniki so ji sedaj povedali, da je edina rešitev odstranitev otrokovih mandljev. Pa je res?

Ali niso mandlji v naših ustih z določenim razlogom? Mandlji so vratar v naše delo, organ za čiščenje, ki zadrži strupe. Vnamejo se zato, ker opravljajo svoje delo. Ko se v njih pojavi več strupov, kot jih lahko razstrupijo, se povečajo in sicer zato, da nam ohranijo zdravje. Če jih odrežemo, bolezni zlahka najdejo pot v našo notranjost in potem so na udaru jetra in drugi notranji organi. Problema torej z rezom ne odpravimo, temveč ga le preselimo globlje.

Kaj nam je torej storiti? Materi, ki me je poklicala, sem svetovala, naj preden otroka prepusti kirurgu, premisli, kaj se trenutno v življenju dogaja njej in poskuša na težavo pogledati širše. Potem sem izvedela, da jo šefica terorizira, ji nalaga vedno več dela, ona pa se boji in molče pogoltne vse, kar ji naloži. Angina je v resnici notranje prepričanje, da ne smemo odkomunicirati, pomeni nezmožnost postaviti se zase. Ker problema sama ne prepozna, ji ga odslikava njen mali otrok z boleznijo. Hkrati pa zaradi bolnega otroka, ki željno išče potrebno materino zavetje in toplino, še bolj trpi v svoji razpetosti med ustrežljivostjo šefici in skrbi za svoje dete.

Tudi sama sem nekoč imela službo, v kateri mi je bilo glasno povedano, da bolniški dopust ni dovoljen. Moja hči me je takrat postavila na preizkušnjo, ko je več dni samo bruhala. A ko trpljenje matere enkrat doseže vrhunec, jo le-to prisili, da se odloči zoperstaviti nadrejenemu in posvetiti otroku. Klic otroka po materi zmaga. In čez čas sem spoznala, zakaj je bruhala. Nekoč, ko bo prepozno, nam prav gotovo ne bo žal, da smo bili premalo v službi, žal nam bo za izgubljeni čas, ki bi ga morali preživeti s svojimi otroki, pa ga nismo. Žal nam bo, da si nismo vzeli časa zanje, kljub temu, da so nas s svojo boleznijo tako glasno klicali.

Dejstvo je, da so otroci tesno povezani s svojimi starši. Majhni otroci, pa tudi malo večji, ki se še dojijo, so z mamo v skupnem energetskem polju, kar pomeni, da intenzivno zaznavajo njene vibracije. Kadar se mati slabo počuti, to energijo doživlja tudi njen otrok in lahko opazimo, da je nemiren. Na materin stres v službi zelo senzibilen otrok hitro odreagira s svojo boleznijo. Če smo torej starši ob hudo tempiranem življenju toliko močni, da ne zbolimo, pa lahko zboli naš malček in nas prisili, da se ustavimo.

Bolj, ko težave poskušamo potlačiti namesto rešiti, glasneje se oglašajo. Otroci nas s svojo boleznijo opozarjajo in blokirajo naša negativna delovanja, zato je nujno, da se zazremo vase. Verjamem, da so vsi odgovori že v nas, samo upati si jih moramo slišati. V veliko pomoč pri ohranjanju zdravja nam je tudi, če smo s svojim otrokom uglašeni, saj tako zaznamo njegovo slabše energetsko stanje še preden se izrazi v obliki bolezni, zato se lahko pravočasno odzovemo in prekinemo začarani krog.

Res je, da velikokrat na zdravje našega otroka nimamo vpliva. Če pa se nam določene lekcije ponavljajo, je čas, da se z njimi soočimo in se jih naučimo. V vsakdanji dirki, ko nas življenje vedno bolj premetava, se moramo znati tudi ustaviti, če želimo zares slišati in če želimo zares spoznati, kje je srž problema. Potreben pa je pogum, da si upamo videti, kje na tej poti smo zašli. V času, v katerem smo se znašli, to še zdaleč ni lahko, pa čeprav je potrebno samo izstopiti. Tako verjamem jaz. Vi pa razmislite in poiščite svojo rešitev, je zaključila Martina Judež.