Gina
|
Nehaj skrbet za 22-letnega otroka. Čistilko privošči sebi, ne pošiljaj je več tja. Moža spremenit ne moreš na silo. Še najslabše je, če mu očitaš in ga najedaš. Počakaj na trenutek, ko bo on sam pojamral čez sina in mu reci, da ga ful razumeš in podpiraš (ne mu tisti hip vse za nazaj spet servirat, kako si mu itak rekla....). Pusti moža, naj otroka sam streže, če mu tako paše, če pa reče tebi, da ti kaj naredi, pa se mu nasmej z dobro voljo in mu reci, da ne moreš, niti ne želiš, ker se ti ne zdi prav. Da ga imaš čisto rada, malega (22-letnika), ampak da ravno zato, ker ga imaš rada, hočeš, da se navadi samostojnosti in odgovornosti. Pa ne bit zraven slabe volje, samo ne naredi in bodi čisto prijazna zraven. Jaz mislim da je tak način edini možen, če hočeš kaj spremenit. Če bo mož videl tvoja dejanja, ti pa hkrati ne boš učinkovala prizadeto, ker ne boš vpletena v stvar, boš s tem vse preložila nanj. In on bo čutil, da je zdaj vse na njem. Posledično se lahko zgodita dve stvari, lahko bo še vedno tak, kot prej, lahko pa bo imel dovolj in bo končno začel migat v pravem smislu. V prvem pirmeru ti še vedno ne boš čustveno vpletena v celo stvar, ker jo boš preložila nanj, v drugem pa je situacija še boljša, ker se bo on sam odločil, da nekaj naredi za sinovo dobro. V nobenem primeru pa ti ne svetujem, da bi ostala še naprej vpletena v stvar. Ti se jo lahko v precejšnji meri ogneš. Predvsem pa jo nehaš gledat kot svojo odgovornost. POsledično boš nehala najedat možu in samo tako bo on zbral dovolj energije, da trezno pogleda na stvar. Skratka, stoj mu ob strani in mu nudi samo oporo in predvsem najtežja stvar: zaupaj mu, da bo zmogel.
Aja, večina ti bo svetovala, pogovori se, zahtevaj, da se spremeni in podobno. Vprašam jih zdaj jaz v tvojem imenu: kako lahko nekoga prisiliš, da bo začel trezno gledat na reči, če ga v nekaj siliš, dokler ni sam pri sebi sprejel, da dela nekaj narobe? On mora po moje najprej dovolj tega doživet, da ima enkrat vsega skupaj dosti, da lahko posledično začne delat drugače - zaradi lastnega spoznanja. Ti pa mu lahko medtem samo stojiš ob strani in ga lepo po žensko najdeš v trenutku, ko bo tulil s tabo v isti rog, in to takrat, ko ti zaupa, da ne boš po njem planila, če ti bo zaupal, da mu vzgoja ne gre v določenem hipu. Kaj pa vem, jaz bi probala tako. Sama pa veš, da čarobne paličice, ki bi v momentu vse spremenila, pa ni. Bo treba počasi, pa delat.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Sin je vsa leta živel z njim, z mamo nima kontaktov, ker jih ona ne želi..veliko so jima pomagali njegovi starši.Po poroki se je moj dragi preselil k meni, njegov sin je ostal sam v stanovanju(oz. k njemu se je preselil nečak).Moram napisat, da se zelo lepo razumemo in tudi otroci med sabo se lepo razumejo..in v čem je problem:mislim, da moj dragi seveda v najboljši veri dela veliko napako..sin je star 22 let, ne dela nikjer, spi čez dan, ponoči žuri in računalnik..in to že kar nekaj let..midva plačujeva položnice za stanovanje, filava hladilnik, velikokrat prideta sin in nečak k nam na kosilo..vsake toliko pošljeva gospo, ki jima pospravi in zlika (ker zdaj tega ne morem, ker sem 
)..Po mojem je vse skupaj too much..ne rečem - otrokom je potrebno pomagati in jih podpirati ampak kar se pa pri nas dogaja je pa šlo čez vsako razumno mejo...Seveda se z mojim veliko pogovarjava o tem..danes na primer sem mu rekla, da je tega popuščanja maksimalno preveč..dečko se zbudi ob 16 in se spomni, da ni hrane za psa..moj takoj v BTC po hrano za psa..mojodgovor je bil, da si je omislil psa in naj skrbi zanj..vsaj z tem mu lahko počasi (čeprav zelo pozno) privzgoji neko odgovornost..enako je bilo zadnjič: zmanjkalo je praška oči po šihtu takoj v trgovino po prašek in mehčalec..vse lepo in prav, če bi sine dal kaj od sebe..ne pa, da se ga streže kot da je invalid...posledica tega je seveda užaljenost mojega in tiha ura..je prizadet, ker sem mu povedala resnico..no meni pa počasi popuščajo živci..do kdaj?? Jaz 
