sazi
|
Pozdravljene, Lev spi, pa se vam spet lahko malo oglasim. Najprej o včerajšnjem načrtovanem spanju - katastrofa. Lev priden, se je zbudil ob treh, spraznil flašo in zaspal nazaj, jaz pa celo noč nisem zatisnila očesa. Šele ob šestih sem zaspala, ko je šel mož v službo in potem spala do osmih. Mar bi od 22. ure pa do 6ih (cel šiht) delala kaj uporabnega, jaz pa sem si obupno želela zaspati, saj sem tako utrujena, da mi je vse dneve malo slabo, pa vrti se mi... No, nisem noseča, če je katera morda pomislila na kaj takega - če pa bi bila, bi bilo pa tako kot pri karin - nenačrtovano, ampak zelo veselo. Itak je v planu še en otroček, samo nekje čez po leta ali kaj podobnega. vrtci - kako je bilo? sarazan, bagsi? Lev sicer ne gre v vrtec, pa se vseeno sprašujem, kako se bo ujel pri varuški in sprašujem sestro, kako je njen stareši prenesel vse to. Pa kako ga bo ona rihtala, ker še vedno pije po flaški kot dojenček - pri meni v naročju in ne drži flaše... Polno takih problemkov imam, pa me vedno pomiri, da gospa vse porihta in da ga bo hitro naučila drugih stvaru - tam pač ne bo imel izbire, jaz pa mu delam škodo, ker mu ustrežem in delam po njegovo, ampak res ne vem, kako presekat, sploh, ker je bil tako dolgo tako bogi nikoli ni bil pravi čas. Ko berem, kaj vse vaši škrati počenjajo se začnem spraševati, če sem na pravi temi in če so naši otročki enako stari. Zdaj je Lev končno zdrav in ima več moči, pa vas bo začel loviti - vsaj upam. Imava pa že ta petek sistematski pri enem letu - malo prej, ampak imajo vse termine polne. Mi je vseeno kdaj, cepijo pa menda zimske otročke itak pozneje - tam nekje pri 14. mesecih - vsaj pri naši zdravnici, tako da bomo to opravili naknadno. Kot rečeno Lev še ne hodi, ne kobaca, se ne usede... se pa zvrne na trebuh in vleče z rokicami naprej - tako pride do kuhinje, če ga predolgo pustim samega v dnevni sobi. Beseda NE in uničevanje - Ker nikamor ne pride s tem sploh še nismo imeli težav. Bomo videli, kako bo, ko bo začel šibat naokrog. Je pa kar hitro jezen in užaljen, če kaj ni po njegovo, tako da bo verjetno rudi tu nekaj težav, pa bomo že našli kakšno rešitev. Razprodaje - trgovin že itak ne maram, če pa je gužva me pa dobesedno napade neka tesnoba - mi postane vroče, temni se mi pred očmi, vrti, lovim zrak - to ni zame - tako je bilo pred novim letom enkrat v šparu. Tako da na razprodaje grem jaz prvi dan vedno samo v WTC v Muro, ker tam nikoli ni gužve. Sva šla z možem že v soboto izbrat in sem šla danes samo iskat za oba. Sem si omislila en rdeč kostim, pa majčko za zraven (bluzice mi ne potegnejo) - se res splača počakat, ker je bilo kar 50% znižano. Pa točno tak kostim sem si pred dvema letoma želela kušiti za poroko (da bi bil potem še uporaben), pa takrat niso prodajali NIČ rdečega v celi Ljubljani (pa tudi v Barceloni ne), v Parizu (kjer sva bila po poroki) pa vse rdeče - sem enkrat prehitevala modo in ne tako kot ponavadi, ko sem 5 let zadaj. Zdaj moram kupit še kakšne čevlje, ampak taki, kot si jih želim jaz ne obstajajo (topli, udobni in elegantni za h kostimu). Ma mi gre na živce ta miselnost, da moramo ženske tudi v pol metra snega (no, letos očitno ne), naokrog hoditi v salonarjih, če želimo zgledati spedenane (ali pa škornjih)... Igrače - zdaj ima polno takih, ki spuščajo kakšne zvoke, če na kaj pritisne. Prav izučil se je že pritiskati na majne gumbe. Kako sem bila vesela, ko je končno pokazal nekaj interesa, da se česa dotakne. Umivanje zob - hja, tudi mi imamo probleme. Ampak včeraj sva prvič poizkusila z zobno pasto, pa se je manj upiral - očitno ima dober okus. Danes dopoldne sem mu skoraj brez problema sama zdrgnila zobke, prej je bila pa cela štala. Upam, da je res fora v zobni pasti in da bo od zdaj naprej lažje. Striženje nohtov - je pa to pri nas velik podvig. Niti sekunde ni pri miru in se zelo upira.Posledično nima vedno postriženih nohtov in smo vsi popraskani - vključno z njim Čevlji - jih še nima. Bom še malo počakala, da vidim, kaj bodo kaj v RA rekli glede hoje. Novemra mi je bilo naročeno, da ga ne smem postavljati na noge, ker jih narobe obrača - obrača jih še vedno tako Tinkatonka, kateri ti supergic si pa kupila na suprege.si? Sem si jih tudi sama že tam nabavila (prej seveda probala v kaki trgovini) - se splača. Lasje - vem, da smo že pisale o tem, ampak a ste otroke postrigle same ali ste jih kam peljale? Lev je že pravi dolgolasec, ampak sama nimam nobenih primernih škarij - se bojim, da bi ga kaj poškodovala, ko je tako živahen, hiter in močen. Si pa ne prestavljam, da bi ga peljala k frizeju in bi bil tam priden in potrpežljivo čakal, da ga postrižejo. mama, tata - tako naju kliče Lev in točne ve, kaj pove. Kako je lepo, ko mu mož reče, kje je mama? Pa me pogleda, reče mama in se zasmeji. Ati je zaenkrat še tata, s takimi malo posebnimi t-ji. srečanja in obveščanje - kot rečeno, zelo lepo, da si mi pisala, sarazan, drugače nas ne bi bilo. Kami, tebi pa hvala za zaupanje, čeprav bi tokrat bila skoraj naslabši vir informacij , saj sploh nisem vedela, kaj se dogaja. grizenje - ne grize preveč, ampak vedno pa štarta na moj ali možev nos in se zraven smeje. Ne zna dat drugače lupčka, pa je to po mojem njegov način izražanja ljubezni in veselja do bližine. 1. rojstni dan - se še ne ukvarjam s tem. Ne vem pa, kako naj uštimam družinsko praznovanje, ker v našem stanovanju ni prostora, imamo pa 3 familije in res ne bi 3x praznovala. Pa tudi za prijatelje ne vem kako. Jaz bi bila kar za kak kolosej, pa pride kdor lahko. spanje - zdaj je spet bolje. Včeraj zvečer in danes čez dan je celo zaspal sam. No, zdaj grem pa še kaj narest,m preden se Lev zbudi. Lep dan vsem.
|