Pikabu
|
Končno sem doma in tukaj za računalnikom. Ura je 21.50, pred dobre pol ure smo prišli domov, Ema je tako zaspala že v avtu in smo jo samo prestavili, Maksa sem pa šla preobleč in podojit, zdaj pa tudi že spi v svojem košku, jaz sem pa tudi čisto zmatrana, ampak je res en super dan za nami.
No, pa začnimo od začetka. Ko smo se zjutraj končno uredili in napokali, smo se z zelo deževnih Jesenic odpeljali proti Kranju. Nekje na sredini poti je dež prenehal padati  . V Kranju sem malo pobluzila, pa sva se z altati hitro našli. Čakal nas je res lep sprejem, pa rdeča preproga  , samo jaz sem bila brez petk (pa brez modre obleke), pa sem se odpovedala hoji po njej. Malo smo poklepetali, potem pa odšli ven na sprehod. Med klepetanjem smo celo lahko opazovali naše vrle policiste, ki so čuvali transport evrov (pa nič nam jih niso hoteli dati  ). Na veliko sva vas opravljali  , kateri se je najbolj kolcalo? Po sprehodu sta se punci še malo igrali, midve klepetali, fanta sta se najdela. Kar prehitro je minil čas in mi smo se odpravili nazaj domov. Atati je pa v živo še bolj super, kot tukaj na forumu, res izkušena, preudarna mama. Jaz zase lahko rečem, da sva res uživali, najini otročki pa upam, da tudi. Jaša je fuuuul priden, pravi mali cortek, Tia pa že cela dama, res že taka odrasla, odgovorna. Altati, a sem kaj pozabila? Ej, drugače pa čakaj, da me vidiš v kopalkah, potem pa komentiraj mojo obilnost.
Ko smo prišli domov, smo imeli približno eno urco časa, da sem skuhala, na hitro malo pospravila vso šaro po dnevni, potem je pa prišel mož. Na hitro smo pojedli, jaz sem pripravila darila in smo šli. Najprej na obisk k moževi sodelavki, ki ima punčko en mesec mlajšo od Maksa, se je pa rodila 6 tednov prezgodaj in zdaj zgleda kot novorojenček, saj se je rodila zelo majhna. Ema je imela veliko dela z njenimi igračami, mi smo se pa tudi naklepetali. Potem smo pa šli še k moževim staršem, ki so doma v isti vasi, smo še nesli Miklvaža, pa pogledat smo šli, kaj je tam prinesel za nas. Ema je dobila lego princeskin grad, ki je pa sploh ni zanimal  , ker je Miklavž vsem skupaj (Emi in njenima bratraecu in sestrični) prinesel bob, ki ga bodo imeli kar pri atu in pri mami, da se bodo igrali pozimi na snegu, ko bodo pri njima. To se je potem kar zavleklo in preden smo mi prišli domov, je bila ura že krepko preko devete. Vmes med obiskom sem se pa zelo razveselila enega telefonskega klica, prijateljica, za katero sem vas spraševala, je klicala, da ima že skoraj dve uri popadke in da se gre pokazat. Je rekla, da mi bo sporočila, kaj se bo dogajlo, pa so jo očitno zadržali in se kar nekaj dogaja, da mi nič ne more sporočiti. Tako zdaj zelo držim pesti in mislim nanjo, da bi ji čim bolje šlo in da bi bilo kmalu vse za njo. Potem pa upam, da bo kmalu okrevala, da bova skupaj vozičkali. Danes grem kar z mobitelom spat, da bom takoj videla, ko bo poslala. Me že tako zanima, kaj bosta imela. Pa glede na vse njene skrbi, res upam, da se vse dobro izteče.
To je na "kratko" to. Zdaj grem pa hitro pesti držat, bom bolj težko tipkala. Lepe sanje vsem.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)
|
Natisni
ampak imam tok dela y branjem, da potem včasih nič ne pišem
) , rajš ne povem kok je oblečena in pokrita, mene je skos strah da bi jo zeblo 
cel projekt 
Je bilo pa kar precej tekoče, no, bolj kot sicer, ampak mislim, da to ni driska, al kaj?! Verjetno je to od vsega napenjanja in take količine blata. Saj so bili tu pa tam tudi koščki sesirjenega mleka, no. 
