ursonok
|
Jaz sem po obilnem zajtrku ... zdaj bi pa nekaj sladkega - sem že namočila rozinke v sojin jogurt, mmm. Komaj čakam. Jaz sem šele danes prebrala Tippijino zgodbo tukaj gor. In sem se pol ure jokala, zdaj me pa glava boli. Ma, odkar so se nehale slabosti in sem čisto na nosečniških hormonih, jokam ves čas. Jaz sploh ne vem, prej sem mislila drugače, ampak zdaj ... ko bo otrok brcal ... Ne predstavljam si ...Ga splaviti v 20. tednu in dati stran ... Meša se mi ob sami misli na to. Ne vem pa, kaj bi bilo, če bi šla na AC, pa bi se izkazalo, da je kaj narobe V bistvu je plus tega, da ne grem, da pač ob porodu dobiš, kar pač dobiš. Verjetno se mi bo svet podrl, če bo kaj narobe. Bo pa vsaj moj in živ, imel bo sestrico in bratca in cel svet na razpolago ... Ne vem. Grozno. Grozne stvari se dogajajo. Toliko trpljenja in bolečine. Ko gledaš vse to, TV in vse ... Svet bi moral biti tak, da bi se v njem ljudje počutili varne in močne, da bolan otrok ne bi bil tragedija, da ne bi bilo problemov z oskrbo, s preživljanjem itd itd. Tako pa moramo biti vsi lepi, popolni, zdravi, konkurenčni, uspešni ... In če se komu rodi bolan otrok, vsi pravijo, da "se jim je zgodila tragedija". Ker morajo prilagoditi svoj lajf, pa otrok ni "lep", pa ne bo pameten in uspešen in se z njim ne bodo mogli hvaliti ... Ko pa gledam kakšne ljudi okoli sebe, polne denarja, imajo enega (ali nobenega) otroka, da mu pač lahko "vse nudijo", da bo ja kar se da uspešen in sploh, sami so načičkani in ne vedo, s čim bi si zapolnili praznino ... Pogovori so na nivoju ... ne vem česa. O denarju, nakupih, avtomobilih, uspehih. A to pa ni tragedija?! Ne, takim ljudem pa zavidamo. Ta svet je narobe svet. Res sem zamorjena. Sploh ker se zavedam, da sem sama ista. Neplanirano zanosim in že se mi podira svet. A ni to žalostno?! Nič, grem po jogurt in nazaj delat, da bo vsaj kaj koristi od mene. Držite se!
|