Alergije na hrano
Pod imenom alergije na hrano se skrivajo vse alergijske reakcije, ki jih povzročijo prehrambeni alergeni. Najpogostejši povzročitelji alergij pri otrocih so kravje mleko, soja (otroci, ki so alergični na kravje mleko so ponavadi alergični tudi na sojo), jajca, arašidi, orehi, lešniki, jagode, čokolada, ribe in drugi morski sadeži.
Alergija na hrano se lahko kaže z reakcijo prebavil (slabost, bruhanje, driska), kožnimi spremembami (izpuščaji po koži) ter redko tudi s težavami pri dihanju (vodeni nahod, težko dihanje). Redke, a možne so tudi najtežje oblike alergije, ki se kažejo z anafilaktično reakcijo in lahko celo ogrožajo življenje.

Če uvajate nova živila v dojenčkovo prehrano ločeno na približno 3 dni, boste verjetno hitro ugotovili, katero živilo povzroča vašemu dojenčku težave in mu ga v prihodnje ne boste več ponujali ter se tako izognili težavam.
Pogosteje se alergija pojavi pri dojenčkih, katerih starši so alergiki. Dojeni otroci so redkeje prizadeti kot dojenčki, hranjeni z mlečnimi mešanicami. Prav tako je za preprečevanje nastanka alergij pomembno tudi uvajanje mešane prehrane šele po dopolnjenem petem ali še bolje šestem mesecu.

Otroci velikokrat alergijo na hrano prerastejo (okrog tretjega leta), pogosto pa se kasneje pri njih pojavijo alergije na druge snovi v okolju (cvetni prah, pršica, živalska dlaka, ...), ki se kažejo predvsem kot težave z dihali.

Živjo zobki!
Za nekatere dojenčke se zdi, da jim rast zob povzroča hudo bolečino, za druge pa, da jih sploh ne boli. Običajno se najbolj burno odzovejo na prvi mlečni zob. Morda se kasneje navadijo na bolečino in na to, kako živeti z njo. Zdi se, da jih bolj kot prediranje dlesni pri drugih zobeh, boli prediranje pri kočnikih, ker so večji kot sekalci. Na srečo pa prvi kočniki zrastejo običajno šele po prvem rojstnem dnevu. To je zelo naporno obdobje za mamico in za dojenčka. Bodite pozorni, če otrok več obrokov zapored sploh ne poskusi, če ne pije ali če je veliko premalo kar nekaj dni zapored. Potem se posvetujte s pediatrom.

Nega mlečnih zob
Čeprav bodo mlečni zobje čez nekaj let izpadli, to še ne pomeni, da zanje ni treba skrbeti. Zobe z nežno krpo ali gazo začnemo umivati takoj, ko izrastejo. Umivanje zob naj ne poteka na silo, saj lahko dojenček razvije odpor. Umivanje naj poteka kot igra – najprej naj otrok sam poskusi, nato dokončajo starejši.
Ob primerni in zdravi  prehrani je higiena ustne votline do 3. leta starosti namenjena uvajanju in seznanjanju otroka, da bi lahko kasneje postala nepogrešljiv del dnevnega ritma. Dojenčki naj čim prej začno piti iz kozarčka, nikakor pa jim ponoči ne dajajte sladkanih pijač, sploh pa ne po steklenički.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Spanje
Igrajmo se
Dobro je vedeti