Moje odločanje za nekaj običajno poteka v več smereh, v grobem pa bi svoje odločitve lahko razdelila v tri kategorije:

- kategorija št. 1: NIČ LAŽJEGA - odločitev za skoraj še preden sem se sploh morala odločiti

- kategorija št. 2: SAMO, DA PREMISLIM - malce premišljujem, se posvetujem in se odločim

- kategorija št. 3: JE RES TAKO ZAPLETENO? - tuhtanje, premlevanje argumentov za in proti, noči brez spanja, zdaj ja že v naslednjem trenutku pa spet ne in ...

V življenju sem se že neštetokrat odločila.  V katero od teh opredelitev so pretekle odločitve sodile, je v bistvu stvar preteklosti, zato bom danes raje razglabljala o svojem najnovejšem odločanju za ... no, pustimo to za konec - pa ne preskakuj cele zgodbe zdaj ;)

Pri mojih letih se (baje) že spodobi, da je človek odgovoren, zase, za svoja dejanja, pa tudi za druge. Sama zase lahko rečem, da sem odgovorna oseba, pa vendar ... Sem res? O tem sem začela premišljevati (spet, da ne boš pomislil/a, da o tem nisem res še nikoli prej premišljevala), ko sem se začela odločati o tej pomembni zadevi - o novem življenju v mojem življenju.

Spet, v moji letih se je že kar cela četica (bolje rečeno kar cel bataljon) ljudi odločilo za novo življenje in moram priznati, da se zaradi teh odločitev počutim kar malo ogroženo. Verjetno je prav to botrovalo temu, da sem se tudi jaz začela odločati za ...

Že v naprej sem vedela, da bo ta odločitev definitivno sodila v kategorijo št. 3. Konec koncev tega res ni jemati kar tako z levo roko (oz. v mojem primeru z desno, ker je moja leva precej spretnejša od desne :D), saj vednarle s to določitvijo postaneš odgovoren za drugo življenje. To vsekakor zahteva tehten premislek in tudi kakšno (dve, tri, štiri ...) neprespane noči. Pa ne samo to ... te odločitve ne moreš sprejeti kar sam (no, lahko tudi, ampak to je mogoče vseeno še malce težje), zato zahteva tudi soglasje vseh članov gospodinjstva (če smo bolj natančni, v mojem primeru enega člana). In sva začela premlevati skupaj ...

In poiskala argumetne za in proti:

ZA: ljubezen, nežnosti, iskrive očke, ki se svetijo prav zaradi tebe, toplina, družina, nasmeh, veselje, družba, sprehodi, rekreacija, prijateljstvo, sreča, utrditev odnosa ...

PROTI: obveznost in odgovornost, nič več prostega časa (vsaj ne takšnega, da ne bi pomislil še na to novo življenje, ki se zanaša nate), dodatni stroški, premajhno stanovanje, prepiri zaradi nesoglasij pri vzgoji, sprememba.

In potem sva začela tehtati  ... Prvo, kar je meni padlo na pamet je bilo to, da so razlogi "za" pravzaprav vse to, kar si želim v življenju in vem, da tako razmišlja tudi drug član v mojem gospodinjstvu. Kaj pa razlogi proti? Dejstvo je, da jih ni prav veliko (kljub intenzivnem premlevanju jih nisva našla več). Dejstov je tudi, da niso nič takšnega:

- odgovornosti sva se do zdaj že naučila, saj odgovorno skrbiva zase in drug za drugega že kar nekaj časa

- prostega časa bo pravzaprav na voljo še več, saj si ga bova morala vzeti prav zaradi novega življenja, ki ima svoje potrebe in ki naju potrebuje bolj kot karkoli drugega

- stroški so pravzaprav izziv in ne težava, samo če jih pogledaš z druge strani

- v stanovanju, kjer živijo trije, ki se imajo radi, ni nikoli pretesno

- nestrinjanje pri vzgoji naju bo prisililo, da se še več pogovarjava, sproti rešujeva probleme in se naučiva preseči vsak svoj ego - enkrat jaz, drugič pa on

- spremembe so bile do zdaj vse izjemno koristne in prepričana sem, da bo takšna tudi ta.

Torej, odločitev za pravzaprav ni tako zapletena. Zato ... odločila sva se, da bova polepšala življenje sebi in bitju, ki so mu skoraj vsi drugi obrnili hrbet. Odločila sva se, da posvojiva kužka iz zavetišča :D