Moški so prepričani, da zmorejo ravno toliko kot ženske - no, razen rojevanja in dojenja, seveda. Včasih, še posebej, ko postanejo očetje, pa začudeno ugotovijo, da je pa le mogoče mati narava ženske obradila z malce drugačnimi sposobnosti kot moške. Ampak, ali ste že kdaj slišali, da to tudi na glas priznajo!?

Zelooo redko, pa vendar ... Prav presenečena sem bila, ko je očka dveh otrok skesano dvignil belo zastavo in priznal, da tega pač ne zmore. Tale očka je namreč, potem ko je mamica morala v službo, prevzel dopoldansko varstvo njune najmlajše deklice. Starejši fantek je v vrtcu, za mlajšo pa se še ni našlo mesto in tako je očka od decembra varuška. Pa so mimo slabi trije meseci in "jaz tako ne morem več, potrebujemo varuško". Ugotovil je namreč, da zahteva otrok veliko več kot to, da mu potisneš igračko v roko in je potem vsaj eno urico pri miru. Da iti v vrtec po drugega otroka in potem še nekaj uric miriti dva mala razgrajača, le ni tako preprosto kot zgleda, ko je mirovni posrednik mamica. Da kuhanje zahteva tudi pospravljanje in to pospravljanje z enim jokajočim v naročju in drugim, ki od samega dolgčasa samo razmišlja, kjer bi lahko kaj ušpičil. 

Mamici je bilo to, da ji je očka pripisal nadnaravne sposobnosti, ki moškim pač niso zapisane v genih, še kako všeč. Mama je pač rada mama, še posebej če je super mama :0).

Mogoče je res, da smo ženske sposobne več, kdo ve, najbrž pa tega res ne moremo posploševati. Prepričana sem, da se najde tudi kakšen "super očka", ki prav tako zmore vse. Ga kdo pozna? ;0)