|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Alergije niso samo spomladanska nadloga

Katarina Živec, 24.1.2010
Alergijske bolezni so danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Kaže, da bo čez 20 let imela eno od alergijskih bolezni že polovica prebivalstva.

image
/11


Alergen je snov, ki vstopi v telo in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali ... Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.

Atopija je dedna nagnjenost za tvorbo posebnih protiteles za alergene, ki pri večini ljudi ne povzročajo imunskih reakcij. Pri takem človeku (atopiku) dedni zapis naroča imunskemu sistemu, naj ob stiku s tujo snovjo tvori veliko protiteles.
Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije.

 

Seneni nahod

Pravimo mu tudi sezonski alergijski rinitis. Ljudje so imeli že v preteklosti z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala. Znaki bolezni so kihanje, smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha, včasih tudi kašelj. Natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku so na voljo na spletnem naslovu Agencije RS za okolje.

 

Nekaj nasvetov, kako se izogniti pelodu:

  • Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta
  • V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda
  • Izogibajte se piknikom v naravi
  • Ko pridete domov, se preoblecite
  • Perila ne sušite zunaj
  • Ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi
  • Na sprehod pojdite po dežju

 

Celoletni alergijski rinitis

Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod se pojavlja neodvisno od letnega časa. Pri nekaterih lahko traja vse leto; zlasti pri tistih, ki so alergični na pršico v hišnem prahu, in pri tistih, kjer je vzrok alergije delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih). Pršice se hranijo s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ pršic je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki. Znaki bolezni so kihanje (10-krat do 30-krat zapored), smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha in kašelj. Znaki so enaki kot pri senenem nahodu, vendar so navadno manj izraziti. Če jih ne prepoznamo in zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo ali pa gre morda sočasno tudi za astmo.


Kako se lahko izognete pršicam?

  • Posteljo vsak dan prezračite
  • Izberite odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo boste lahko prali pri temperaturah nad 55 °C
  • Ne kupujte s perjem polnjenih blazin
  • Vzmetnico prekrijte s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistite s sesalnikom
  • Stanovanje prezračite najmanj dvakrat na dan in ogrevajte vse prostore.
  • Odstranite tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge, skratka vse, na čemer se nabira prah
  • Prah brišite, pometajte in sesajte tako, da ga čim manj dvigujete
  • Posteljnino pogosto zračite in menjajte

 

Alergije na domače živali

Domači ljubljenčki so pogost izvor alergenov. Dlaka ni alergen, dober prenašalec alergenov je živalski kožušček. Alergeni domačih živali so v slini psov, mačk in konj, v seču psov, mačk in malih živali (npr. hrčka, morskega prašička), v kožnih oluščkih, v žleznih izločkih. Mačji alergeni so najpogostejši, konjski alergeni pa najmočnejši.
Kako se lahko izognete alergenom domačih živali? Najboljše zdravljenje je odstranitev alergena, to je hišnega ljubljenčka. Pogosto se za živalske alergene preobčutljivi ljudje (predvsem otroci) nikakor ne morejo sprijazniti z odstranitvijo živali. Takrat je najbolje, da stike z alergenom omejite, na primer: živalim ne dovolite v spalnico, hišne ljubljence (predvsem pse in mačke) pogosto kopajte, stanovanje zračite in temeljito čistite.

 

Urtikarija

Urtikariji rečemo tudi koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Lahko so ločeni ali pa se med seboj zlivajo. Vedno srbijo. Pojavljajo se lahko po vsem telesu ali pa le po določenih delih. Akutna urtikarija traja nekaj ur do nekaj dni in je po navadi posledica alergije. Kronična urtikarija traja nekaj tednov ali mesecev in je redko posledica alergije.

Angioedem je posebna oblika urtikarije, pri kateri otečejo mehka tkiva in sluznica, predvsem na obrazu, ustnicah in očeh (npr. veke), lahko pa tudi na drugih delih telesa. Posebna oblika angioedema je Quinquejev edem, ki se pojavlja na sluznici v ustih in žrelu. Zaradi otekanja jezika in žrela je dihanje oteženo in lahko pride do zadušitve. Vzroki za urtikarijo so lahko alergija na hrano, alergija na zdravila, alergija na pike žuželk, alergija na cvetni prah, plesni ipd., okužbe, fizikalni dejavniki, kot so mraz, sonce ali pritisk na kožo.

 

Atopijski dermatitis

Večinoma se pojavi že zelo zgodaj v otroštvu, pogosto že pri dopolnjenih treh mesecih starosti, v 80 odstotkih pa do dopolnjenega prvega leta. Bolezen traja več let. Pri dveh tretjinah otrok izgine okrog šestega leta, pri nekaterih pa lahko traja vse življenje. Znaki bolezni so izpuščaji z rdečino in praskami na pregibih nadlahti in na licih, luščenje kože, vznemirjenost, motnje spanja. Po dopolnjenem drugem letu starosti je pojav izpuščajev nepredvidljiv. Izpuščaj se pojavlja in izginja, časa in lokacije pa ne moremo predvideti. Med četrtim in desetim letom starosti se pojavlja izpuščaj z rdečino in hrastami na koži, najpogosteje na pregibu kolena, na komolcih in na vratu.

Več o tem tudi TUKAJ.

 
Alergije na hrano

Izražajo se z alergijskimi znaki oziroma simptomi, ki se lahko pojavijo takoj po hranjenju ali šele po nekaj urah ali dneh. Alergije na hrano človeka praviloma ne spremljajo vse življenje. Pri otroku navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Alergije na ribe in arašide praviloma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajca. Znaki bolezni so prebavne motnje: krči v trebuhu, bruhanje, driske; kožne spremembe: koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica; simptomi oteženega delovanja dihalnih poti: kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje.


1. Kravje mleko vsebuje več zelo alergogenih beljakovin, ki so odporne proti višjim temperaturam, zato jih s segrevanjem ne uničimo. Simptomi se večinoma pojavijo že v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Alergije na kravje mleko navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Alergija na kravje mleko se najpogosteje izraža kot atopijski dermatitis. Tudi materino mleko lahko vsebuje majhne količine alergenov kravjega mleka in po prvih nekaj hranjenjih se lahko pojavijo znaki alergije.

2. Alergija na jajčni beljak se pogosto pojavlja skupaj s preobčutljivostjo za kravje mleko, lahko pa tudi samostojno. Nekatera cepiva (za ošpice, mumps) proizvajajo na piščančjih gojiščih in lahko povzročijo alergijsko reakcijo pri otrocih, ki so preobčutljivi za jajčni beljak. Nekateri otroci z alergijo na jajca po prvem letu starosti dobro prenašajo jajčni rumenjak.

3. Alergija na sadje, zelenjavo, oreščke in semena – najpogostejši povzročitelji preobčutljivostnih reakcij so sadje – jabolka, hruške, jagodičje (npr. gozdne jagode), koščičasto sadje (npr. marelice, češnje, breskve), kivi, banane, citrusi, zelenjava (paradižnik, paprika, peteršilj, zelena, korenje, stročnice), soja, oreščki (lešniki, arašidi, mandlji, orehi, mak, sezam) in semena. Alergeni v sadju in zelenjavi so večinoma termolabilni, kar pomeni, da jih s kuhanjem naredimo neškodljive. Alergija na sadje in zelenjavo je skoraj vedno povezana z alergijo na pelode, kar pomeni, da je približno polovica ljudi, ki so npr. alergični na pelod breze, alergična na jabolka.


Alergije na pike žuželk

Strupa čebel in čmrljev sta si po sestavi podobna. Čebele niso napadalne in pičijo le, če se počutijo ogrožene ali pa so ogrožena njihova bivališča. Čebele po piku pustijo želo v koži, čmrlji pa ne. Ose in sršeni so po naravi napadalni, še posebej jeseni. Osje želo je gladko, zato ga osa z lahkoto izvleče in znova piči. Znaki alergije na pike žuželk so boleča oteklina in rdečina, ki po nekaj urah izgine; oteklina nastane zaradi strupa žuželke, ki pride v telo, in ni alergijska reakcija. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi za strup žuželke, je oteklina po ponovnem piku veliko večja, boleča, se širi in traja več dni. Žuželkin strup lahko povzroči tudi reakcijo celega telesa, ki se kaže z različnimi simptomi: srbežem, koprivnico po celem telesu, otekanjem mehkih tkiv (ustnic, obraza), bruhanjem, drisko, dušenjem, padcem krvnega tlaka z izgubo zavesti (anafilaktični šok). Ko se po piku žuželke pojavi koprivnica, ne vemo, ali bo po naslednjem piku reakcija enaka ali hujša. Praviloma se po ponovnem piku nikoli ne pojavijo simptomi na dihalih ali obtočilih. Pri nekaterih bolnikih preobčutljivost izgine, če jih žuželka več let ni pičila.



Preobčutljivost na zdravila

Do alergije na zdravila pride, kadar gre za imunsko reakcijo na samo zdravilo ali pa na snovi, ki nastajajo iz zdravila pri presnovi v telesu. Alergije na zdravila so razmeroma redek pojav. Alergija se lahko pojavi po jemanju ali injiciranju penicilina in betalaktamskih antibiotikov. Ti antibiotiki lahko povzročijo hude sistemske alergijske reakcije z anafilaktičnim šokom.

POZOR! Zdravniku morate povedati, če ste po kakšnem zdravilu imeli težave ali alergijske simptome. Ne pozabite, da ima vaš imunski sistem zelo dober spomin! Koristno je zapisati, katero zdravilo je povzročilo reakcijo in za kakšno reakcijo je šlo.

 

Alergijski testi

Z alergološkim testom dokažemo, da nekatere bolezenske znake, kot so npr. smrkanje, kihanje, izpuščaji na koži in prebavne težave, povzroča alergija. Rezultati testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Pomembno je, da nekaj dni pred samim testom nehamo jemati zdravila za zdravljenje alergijskih bolezni, ker lahko popačijo rezultat testa, posledica pa je seveda nepravilno zdravljenje. Poznamo različne teste, na primer kožne, vbodne, teste z obliži, provokacijske, krvne preiskave.

 

Preprečevanje in zdravljenje

Bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Če je le mogoče, se alergenom izognimo! Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne zadržujmo na prostem, pri alergiji na hišno pršico doma redno odstranjujmo prah, pri alergiji na določeno hrano jo odstranimo z jedilnika. Žal pa alergenov iz našega življenja ni mogoče popolnoma odstraniti. Treba jih je zdraviti z zdravili. Ne posegajte po zdravilih, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom! Samo zdravnik lahko oceni smiselnost zdravljenja z določenim zdravilom. Vrste zdravil, ki jih uporabljamo pri alergijski bolezni, so antihistaminiki, kortikosteroidi, v najhujših primerih pa tudi adrenalin.

POZOR!
Bolniki, ki so doživeli hudo alergijsko reakcijo, morajo vedno imeti pri sebi set za prvo pomoč, ki jim ga je predpisal zdravnik.
Anafilaktični šok je najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati. Pojavijo se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip ter v skrajnem primeru šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka pride največkrat po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali živil.


VIRI:
Kansky, A. (2002): Kožne in spolne bolezni. Združenje slovenskih dermatovenerologov, Ljubljana.
Schmelz, A. (1999): Alergije pri otrocih. IN OBS, Založba za medicinski program, Ptujska Gora.
www.ezdravje.com


Članek objavljen v Otrok in družina, april 2008

Virus ošpic ozdravil raka!
Virus ošpic se je pokazal tako zelo "inteligenten", da je, za razliko od kemoterapije, ki ubije vse celice (tako rakav...
14
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
8
VIDEO: Božič z dojenčkom
Tudi vi komaj čakate na prve božično-novoletne praznike v družbi malega dojenčka? Nasmejte se ob tem smešnem videu, ki ž...
6
Higiena dojenčka pod pasom
Za vas smo zbrali vse, kar morate vedeti o kopanju svojega dojenčka, kako pristopiti k pravilnemu umivanju „tam spodaj“ ...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Novorojenčke bodo cepili tudi proti hepati...
Od novega leta dalje bodo dojenčki cepljeni s šestvalentnim cepivom, kar pomeni, da bodo poleg zaščite proti davici, tet...
Koprivnica pri otroku
photo
Koprivnica ali urtikarija je zunanji izraz akutne alergije in neprenašanja določenih snovi. Velikokrat vzroka zanjo ni m...