Ujemi svoj trenutek. Danes, jutri ali v nedeljo.

/11 /11

Nedelja zjutraj. Končno en dan, ko vstanemo takrat, ko se zbudimo. In še takrat ne vstanemo. Ampak poležavamo. Se pretegujemo. Se spogledujemo. Si rečemo, ne bomo še vstali.

Nedelja dopoldan. Vsi gledamo risanke. Jemo na kavču. Pijem kavico do poldneva. Pralni stroj je tiho. Na likalni deski se nabira prah. Prav jima je.

Nedelja zgodaj popoldan. Sejem mineralov. Kristalov. Počasna hoja od barve do barve. Navdušenje nad lepoto. Zemlje. Ela bi imela vse doma. Gledamo, občudujemo, se učimo. Mami nese polno vrečo novih kamnov domov.

Nedelja okoli četrte popoldan. Kongresni trg. Hčerka se vesi po očiju. Mami pravi, da še dobro, da ima oči mišice. Zrasteta oba.

Nedelja okoli pete popoldan. Šuštarski most. Tukaj sva imela prvi zmenek. Dolgo sva se pogovarjala. Kupim kostanj. Iščemo travo, kamor lahko odvržemo lupine. Mesto diši. Po jeseni. Po povezanosti. Počutimo se kot turisti z daljnih krajev. Lepo nam je.

Nedelja proti večeru. Palačinke. S čokolado. Ker so take preprosto najboljše. Vsaj tri morajo biti. Morda ena z malo marmelade. Ostale z veliko čokolade. Da teče pri robovih malo ven.

Nedelja zvečer. Branje pesmic o pogumu, hvaležnosti, iskrenosti. Pogovor o tem, kdaj smo pogumni. Kako smo lahko hvaležni. Zakaj vse smo lahko hvaležni. Zaspimo z držanjem za roke. Skupaj. Povezani. Tudi v sanjah.

Pogosto “predavam” svojim bližnjim in tudi strankam, da je potrebno ujeti trenutek. Živeti tukaj in zdaj. Imamo to izbiro.

In to izbiro, to svojo priložnost za naše življenje imamo zdaj.

Ni vedno tako kot je bilo to nedeljo. Ampak taka nedelja nahrani dušo in povezanost. In ustvari krasen spomin. Spomin, ki nam pomaga, da gremo lažje tudi čez druge dneve.

Danes je sreda. Nedelja se zdi že tako daleč. Vsi smo že rahlo razdražljivi. Utrujeni. 

Ampak nedelja je bil naš trenutek. Naš tukaj in zdaj. Močan. Mogočen. Iskren. Bil je naše življenje. Zapisan v srce. Ta spomin bo dišal še dolgo.

Ker … ko grem v dom upokojencev k tašči, kjer se vije vonj po koncu in zadnji postaji ter poslušam nenehno tarnanje, kje je mladost in kako grozna je starost, si mislim tole:

Vsak ima svojo priložnost živeti.

In prav vsakega od nas čaka starost.

Morda bom sama prav taka – tarnajoča. Danes si želim, da ne bi bila. A tega zdaj ne vem.

Danes se trudim živeti tako, da živim. Da ne životarim. Da sem. Tukaj. Da v tem uživam. Z vsem svojim bistvom. Da ujamem trenutke. Zase. Za Elo. Za partnerja. Za bližnje. Za stranke. Zate. Za tiste, ki to potrebujejo. Želijo.

Ujemi tudi ti svojega. Danes, jutri ali v nedeljo.

Tanja Želj je ambasadorka zdravega načina gibanja, razmišljanja in življenja. Je idejni in strokovni vodja pilates centra Tanergija®, vodi tudi spletni projekt Fit okoli 40. Jedro njenega življenja je njena družina – hčerka Ela in partner Mark.

Njene ideje ter več informacij o njenem delu in storitvah najdete na Tanergija.si in na Tanjazelj.si.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.