|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

E-zlorabe otrok se dogajajo tudi pri nas!

Helena Primic, 2.10.2017
Starši večinoma ne poznamo niti vseh družbenih omrežij, sporočilnih aplikacij in video platform, kaj šele, da bi vedeli, kaj je to spletni grooming, ki je ena od oblik e-zlorabe. Smo res dovolj informirani, da znamo zaščititi svoje otroke?

image
Od nedolžnega e-flirtanja do e-zlorabe!
/11


»Bila sva kot eno, res sem mu zaupala. Pošiljanje golih slik drug drugemu je bilo za naju nekaj običajnega. Verjela sem, da so samo najine. Tako sva se dogovorila. Ne vem, zakaj, ampak nekaj teh slik je poslal svojemu najboljšemu prijatelju. In zdaj jih ima cela šola. Kar pogreznila bi se," je le ena od resničnih zgodb, ki se dogajajo tudi pri nas, ne le v tujini. In to vse pogosteje!

Kako lahko otroku pomagamo starši, učitelji in drugi odrasli, so spregovorili tudi na posvetu E-zlorabe otrok: včeraj, danes, jutri, ki ga je ob desetletnici organizirala prijavna točka Spletno oko, del Centra za varnejši internet Slovenije.


Žrtve so vse mlajše!

V pozdravnem govoru je dr. Vasja Vehovar, vodja Centra za varnejši internet Slovenije, izpostavil, da je prijavna točka Spletno oko v desetih letih delovanja prejela 5.100 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, malce manj kot 1.400 jih je posredovala policiji. V veliki večini je šlo za vsebine na tujih strežnikih, ki so jih pomagali odstraniti z obveščanjem tujih prijavnih točk, v nekaj deset primerih (67-krat) pa je šlo tudi za primere na slovenskih strežnikih. Opozoril je na zaskrbljujoč trend, da starost žrtev na teh posnetkih z leti upada, posnetki pa prikazujejo vse hujše oblike spolnih zlorab.

Analiza 43.597 otrok (vir: cybertip.ca), ki so bili na posnetkih spolnih zlorab otrok, je pokazala, da je bilo glede na starost žrtev: 50 % otrok mlajših od 8 let, 29 % otrok starih med 8 in 11 let, 15 % otrok starih med 11 in 12 let  (deklice) oz med 12 in 14 let (dečki), 6 % otrok starih med 12 in 16 let  (deklice) oz. med 14 in 15 let (dečki), 0,3 % otrok starih med 16 in 17 (deklice) oz. med 15 in 16 let (dečki). Glede na spol je bilo na posnetkih 80 % deklic in 20 % dečkov.

 

Bistvena je preventiva

Kot je na posvetu izpostavila tudi Vlasta Nussdorfer, je za boljši jutri na področju e-zlorab otrok potrebno delati predvsem na preventivi. In kaj pomeni preventiva? Za začetek lahko svojemu najstniku, ki že ima svoj mobilni telefon in dostop do spleta, pokažete tale video o izsiljevanju, ki ga je predavateljica Katarzyna Staciwa predstavila v imenu Europola in je preveden tudi v slovenščino. Ob ogledu smo bili še odrasli šokirani, kako zelo se znajo tako organizirani izsiljevalci kot seksualni nasilneži na spletu dobro skriti in "zamaskirati".

Toda do e-zlorabe lahko pride tudi med prijatelji, kot v primeru v začetku članka, ko je fant fotografije svoje punce poslal prijatelju, da bi se malo pohvalil, ta pa jih je razširil po celi šoli in spletu. "Motivi za tako vedenje so različni. Poznamo primere, ko se je želel prejemnik intimnega posnetka pohvaliti pred svojim najboljšim prijateljem in mu je zato poslal posnetek, ki pa ni ostal zgolj pri najboljšem prijatelju. Lahko gre za dejanje prizadetosti in jeze nad osebo, ki je posnetek poslala, in se mladostnik na ta način maščuje (to dejanje je poznano tudi pod angleškim izrazom revenge porn, ki pomeni v slovenščini spletno spolno maščevanje). V najslabšem primeru pa gre lahko za načrtno dejanje zasmehovanja in izločitve osebe iz družbe. Če storilec posnetka ne dobi od mladostnika, ga lahko v tem primeru pridobi tudi z vdorom v telefon ali s krajo naprave," v priročniku E-zlorabe otrok in mladostnikov pojasnuje Lija Mihelič, Spletno oko.


Kaj storiti, ko se že zgodi?

V primeru, ko se fotografija, ki je nastala v okviru sextinga, razširi izven dogovorjenih okvirjev, 
mladostnika najprej pomirite in mu povejte, da ni sam, saj mu boste pomagali in bosta skupaj rešila to situacijo. Povejte mu, kaj nameravate storiti, koga želite obvestiti o dogodku in zakaj je to obveščanje zanj dobro. Vključite ga v reševanje težave. V nobenem primeru ga ne obsojajte. Povprašajte ga o prijateljih, ki bi mu lahko v tem času stali ob strani.

O dogodku je treba takoj obvestiti starše in svetovalno službo v šoli, ki jo obiskuje oškodovan mladostnik. Če oškodovan mladostnik in mladostnik, ki je posnetek razširjal, obiskujeta različni šoli, je treba o dogodku obvestiti obe šoli in policijo, ki bo z vpletenimi opravila razgovor. Po incidentu je možno, da oškodovani mladostnik in njegovi starši uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper osebo, ki je posnetek razširjala, oziroma zoper njegove starše, za poplačilo premoženjske (izostanek, selitev, idr.) in nepremoženjske škode (duševne muke).

Poleg tega iščite dokaze, ki jih seveda tudi shranite ter po svojih najboljših močeh odstranite fotografije ali/in videoposnetke iz naprav in spleta. Za pomoč pri odstranjevanju intimnih posnetkov s spleta se lahko obrnete tudi na prijavno točko Spletno oko, kjer vam bodo s svojim znanjem, mednarodnim sodelovanjem in orodji pomagali pri odstranjevanju.

Ko intimni posnetek postane predmet izsiljevanja

"Izsiljevanje poteka najpogosteje prek sporočilnih aplikacij (Kik, Snapchat in drugih), družbenih omrežij (Facebook, Tagged, Instagram), video platform (Skype, Facetime, webcam strani) in klepetalnic za zmenke (OKCupid, Tinder). Storilci za komunikacijo z otrokom/mladostnikom pogosto uporabljajo več kot eno platformo, pravzaprav se pri uporabi aplikacij prilagajajo otroku/mladostniku. V takih primerih se storilec otroku/mladostniku običajno najprej približa na družbenem omrežju, kjer pridobi čim več njegovih osebnih informacij: kdo je njegova družina, kdo so njegovi prijatelji in kam hodi v šolo. Storilec potem preseli komunikacijo na anonimno komunikacijsko aplikacijo ali video klepet v živo, kjer poskuša od otroka/mladostnika pridobiti vsebine spolne narave," pojasnjujejo v prijavni točki Spletno oko.

»Na enem od družbenih omrežij  me je dodal za prijateljico in mi začel pošiljati sporočila. Začelo se je zelo nedolžno, nadaljevalo pa vedno bolj seksualno. Potem me je vprašal za slike. Imela sem zelo nizko samopodobo. Ker sem mu želela ugoditi in me je bilo strah, da bo izgubil zanimanje zame, sem mu poslala sliko.« (17-letno dekle)

Ko izsiljevalec dobi prvo intimno fotografijo, se še isti dan začne izsiljevanje. In to ne nujno za denar! "Najpogostejši motiv za izsiljevanje so novi intimni posnetki, ki morajo biti še bolj seksualno eksplicitni kot prvi posnetek. V manjši meri je cilj izsiljevanja denar ali kakšna druga dobrina. Storilec v teh primerih navadno zahteva od otroka/ mladostnika, da mu denar nakaže prek spletnega plačilnega sistema. Izsiljevanje za denar je pogosteje usmerjeno v osebe moškega spola. Motiv izsiljevanja je lahko tudi zahteva po spolnih uslugah, ki je pri obeh spolih enako prisotna. Otrok/mladostnik v teh primerih pogosto pozna storilca že od prej, o čemer težko spregovori z bližnjimi," razkriva Spletno oko.

 

Kaj je to spletni grooming?

Spletni grooming, pri nas poznan tudi kot navezovanje stikov za spolne namene z uporabo tehnologije, je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku (mladoletni osebi, mlajši od petnajst let) prek spleta in pridobiti njeno zaupanje. Storilec poskuša na eni strani skozi proces spoznavanja zmanjšati zadržke otroka do spolnih aktivnosti, na drugi strani pa povečati njeno radovednost za spolnost. Najpogostejši cilj spletnega groominga je srečanje z otrokom v živo, ki mu sledi spolna aktivnost, sicer pa je lahko cilj tudi izdelava posnetkov spolne narave, ki vključujejo otroka.

In kateri otroci so najranljivejši za spletni grooming?

  • osamljeni otroci in otroci, ki se v svoji družini ne počutijo sprejeti, povezani;
  • otroci z nizko samopodobo;
  • otroci, ki imajo težave doma, v šoli ali z vrstniki;
  • otroci, ki digitalne tehnologije uporabljajo nenadzorovano;
  • otroci, ki so vzgojeni v izrazito poslušne osebe in morajo vedno ubogati odrasle;
  • otroci, ki (še) niso razvili razumevanja, kaj je spolnost;
  • otroci, ki si ne znajo interpretirati namenov odraslih;
  • otroci, ki minimizirajo tveganja, ki jih prinaša splet;
  • otroci, ki na spletu iščejo ljubezen ali avanturo;
  • in otroci s posebnimi potrebami. 

 

E-zlorabe otrok so zagotovo stvar vsakega izmed nas! Več zelo uporabnih informacij najdete na spletnih straneh Safe.si in Spletno oko, kjer svetujejo, da otroku, ki nam je zaupal informacijo o e-zlorabi, povemo: "Verjamem ti in zelo mi je žal, da se ji ti je to zgodilo. Ne skrbi, zaščitil te bom. Pogumen si in prav je, da si povedal, kaj se ti je zgodilo. In ne pozabi: nisi ti kriv!"

 

Projekt Spletno oko v okviru Centra za varnejši internet deluje pod koordinatorstvom Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, v partnerstvu z Zvezo Prijateljev Mladine Slovenije, Zavodom Arnes in Zavodom MISSS. Projekt financirata Evropska unija ter Ministrstvo za javno upravo.

Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
6
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
6
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
6
Prehlad, gripa ali angina?
Smrkav nosek, pordele oči, kašelj, kihanje, razbolelo grlo in splošno slabo počutje – vam je znano? Kako prepoznati, ali...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Je Miklavž reven ali bogat?
Časi, ko smo za Miklavža dobili pomarančo, kakšen svinčnik ali nogavice, so namreč že zdavnaj mimo. Danes otroci pričaku...
BLOG: Trenutki tiste čarobne nedelje ...
Ni vedno tako kot je bilo to nedeljo. Ampak taka nedelja nahrani dušo in povezanost. In ustvari krasen spomin. Spomin, k...




kakovost spanca v času nosečnosti
MS TINA

https://www.ringaraja.net/forum/regproNew.asp